Začasnega predsednika je izbral kolegij, sestavljen iz verskih, vojaških, političnih, tradicionalnih voditeljev in predstavnikov civilne družbe. Zasedanje kolegija za zaprtimi vrati se je začelo v nedeljo in trajalo pozno v noč. Med petimi kandidati so se odločili za nekdanjega zunanjega ministra Kafando, ki mora zdaj imenovati predsednika vlade. Na predsedniških volitvah prihodnje leto ne bo smel kandidirati.

"Kolegij me je izbral, da začasno vodim usodo naše države. To je več kot čast. Je prava misija, ki se je bom lotil z vso resnostjo," je Kafando dejal novinarjem in 23-članskemu kolegiju.

Politična praznina v eni najrevnejših držav v Afriki in tudi na svetu je nastopila po odstopu dolgoletnega predsednika Blaisa Compaoreja, ki je moral oblast zapustiti po množičnih protestih konec prejšnjega meseca, ki so izbruhnili zaradi njegovih načrtov, da prihodnje leto kandidira na predsedniških volitvah, čeprav je na tem položaju že od leta 1987.

Po njegovem pobegu v sosednjo Slonokoščeno obalo je oblast v Burkina Fasu prevzela vojska in polkovnik Isaac Zida, ki mu je nato Afriška unija dala dva tedna časa za imenovanje civilnega voditelja in mu v nasprotnem primeru zagrozila s sankcijami. V soboto je Zida uveljavil ustavo, ki je bila zamrznjena po strmoglavljenju Compaoreja.

72-letni Kafando karierni diplomat in je bil veleposlanik pri Združenih narodih, kjer je eno leto predsedoval Varnostnemu svetu. Njegovo kandidaturo je predlagala vojska.