51-letnega argentinskega zveznega tožilca Alberta Nismana so 18. januarja našli mrtvega v njegovem stanovanju. Umrl je zaradi strela v glavo, še vedno pa se ne ve, ali je šlo za umor ali samomor. Dejstvo pa je, da je tožilec umrl dan pred predvidenim nastopom v argentinskem parlamentu, kjer naj bi predstavil poročilo, kjer je predsednico Cristino Fernandez de Kirchner in zunanjega ministra Hectorja Timermana obtožil, da sta skušala prikriti dejstva glede terorističnega napada leta 1994.

V terorističnem napadu na judovski center v Buenos Airesu leta 1994, znan kot AMIA, je umrlo 85 ljudi, 300 je bilo ranjenih, to pa je bil najhujši napad na argentinskih tleh. Odgovornosti za organizacijo in financiranje napada so leta 2006 obtožlili Iran, izvedel pa naj bi ga libanonski Hezbolah. Iran je sicer vse obtožbe zavrnil, je pa Nisman v svojem 300-stranskem poročilu zapisal, da naj bi skušala predsednica in minister prikriti dogovor z Iranom, v skladu s katerim sta se v zameno za iransko nafto odpovedala pregonu organizatorjev napada.

Našli zaporni nalog za predsednico
Med preiskavo smrti, ki še poteka, je policija zdaj v Nismanovem košu za smeti našla osnutek zapornega naloga iz junija 2014, kjer je tožilec zahteval aretacijo predsednice v zvezi z omenjenim napadom leta 1994. Državno tožilstvo je sicer v ponedeljek v sporočilu za javnost zatrdilo, da tak dokument ne obstaja, a je izjavo pozneje umaknilo, državna tožilka Viviane Fein pa je v torek povedala, da je šlo za "nenamerno napako v komunikaciji", potem ko se je razvedelo, da sporni zaporni nalog vendarle obstaja. Ob tem je zavrnila očitke, da je tožilstvo obstoj dokumenta zanikalo zaradi pritiska oblasti.

Vlada trdi, da je šlo za boj za prevlado v obveščevalni agenciji
Nismanova smrt je močno pretresla Argentino in sprožila številne teorije zarote. Argentinska javnost je razdeljena v ugibanju, če je bil Nisman ubit po nalogu vlade ali v operaciji, uperjeni proti vladi, kar trdi Kirchnerjeva. Vlada namreč zatrjuje, da je bila Nismanova smrt povezana z bitko za prevlado v argentinski obveščevalni agenciji in z agenti, ki so jih pred kratkim odpustili.

Tudi zato so preiskovalci zahtevali pričanje nekdanjega vohuna Antonia Stiussa, ki so ga decembra lani odpustili in ki je sodeloval z Nismanom pri preiskavi napada iz leta 1994. Vlada trdi, da je Stiusso Nismana namenoma zavajal in tako vplival na potek preiskave. Stiusso naj bi pričal ob 11. uri po krajevnem času v Buenos Airesu.

Bodo Argentinci izvedeli resnico?
Argentinci tudi s številnimi javnimi protesti zahtevajo pravico za smrt tožilca in od oblasti zahtevajo odgovore. A je glede na javnomnenjske raziskave kar 70 odstotkov Argentincev prepričanih, da resnice o smrti tožilca ne bodo izvedeli nikoli.