V tem alpskem letovišču, ki se oglašuje kot "alpska Ibiza", se je na začetku pandemije, na vrhuncu smučarske sezone, okužilo na tisoče ljudi.

Prvi pozitivni test v Ischglu so potrdili 7. marca, nekaj dni po tem, ko je Islandija opozorila avstrijske oblasti, da se je na otok vrnilo več okuženih državljanov. Karanteno so v Ischglu razglasili šele teden dni pozneje, turisti so lahko Avstrijo zapustili, s tem pa razširili virus po Evropi.

Avstrijski epidemiologi so z Ischglom povezali do 1600 primerov okužb po Evropi. Tožilstvo še preiskuje domneve, ali so bili ukrepi za zajezitev širjenja okužbe uvedeni prepozno in ali so bili neprimerni.

"Delež prekuženih v Ischglu na podlagi udeležencev raziskave znaša 42,4 odstotka," je sporočila direktorica univerzitetnega inštituta za virologijo v Innsbrucku Dorothee von Laer, ki je bila na čelu raziskave.

"V Ischglu imamo opravka z največjo prekuženostjo, ki je bila kadar koli ugotovljena v kakšni raziskavi. Čeprav je pri tem deležu še težko govoriti o prekuženosti, bi morali biti prebivalci Ischgla več ali manj zdaj na virus imuni."

Večina virus prebolela, ne da bi za to vedela

Do zdaj so največje deleže protiteles zaznali v podobnih raziskavah v Ženevi (10 odstotkov) in Val Gardeni v Italiji (27 odstotkov).

Teste na protitelesa so v Ischglu izvedli konec aprila na vzorcu 1473 ljudi oz. na 79 odstotkih prebivalcev Ischgla. Le 15 odstotkov teh, pri katerih so odkrili protitelesa, je imelo pred tem pozitien test na virus.

Raziskovalci opozarjajo, da je očitno 85 odstotkov ljudi okužbo prebolelo, ne da bi jo zaznali. Kot so dodali, jih je imela polovica od teh simptome, vendar tako blage, da so mislili, da gre za nahod.

Kljub izbruhu v Ischglu pa ima Avstrija eno najnižjih stopenj okuženosti v Zahodni Evropi. Karanteno so uvedli sredi marca, ukrepe pa počasi začeli sproščati mesec dni pozneje.

V zadnjem dnevu so sicer potrdili 29 novih okužb, skupno se je pri naših severnih sosedih okužilo 17.386 ljudi. Umrlo jih je 698.