Požar je izbruhnil v stavbi trgovskega središča v gradnji, zasnovanega v slogu preminule britansko-iraške arhitekte Zahe Hadid.
Vzrok požara na stavbi trgovinskega središča Beirut Souks še ni znan. Gasilci so ogenj hitro pogasili, prav tako ne poročajo o žrtvah. Vendar je požar v neposredni bližini pristanišča, kjer je odjeknila eksplozija, vznemiril prebivalce.
"To je strašno. To je neverjetno. Vsak dan imamo nov problem," je za Reuters dejal 48-letni Joe Sayegh, ki je bil v času požara blizu zgradbe.
Zaskrbljenost je še večja, ker gre že za tretji požar v tednu dni. Prejšnji torek je izbruhnil manjši požar, ki so ga hitro pogasili. Nato pa je v četrtek zagorelo v skladišču, kjer so hranili humanitarno pomoč za prizadete v avgustovski eksploziji, v kateri je umrlo več kot 190 ljudi. Preiskava je pokazala, da bi bile lahko vzrok požara iskre pri delu z električno žago.
Libanonci so zaradi požarov še bolj jezni na vladajoče in jih obtožujejo korupcije, zanemarjanja in slabega upravljanja. Kombinacija teh treh dejavnikov naj bi bila kriva tudi za uničujočo eksplozijo, ki je razdejala polovico mesta, zahtevala več kot 190 življenj, ranila 6500 ljudi in povzročila za več milijard dolarjev škode.
Oblasti vedele za nevarnost v pristanišču
New York Times je v obsežni reportaži po intervjujih s številnimi zaposlenimi v pristanišču poročal, da je bilo 2750 tisoč ton amonijevega nitrata več let nepravilno skladiščeno v hangarju, v katerem so med drugim hranili tudi nafto, kerozin in ognjemete, kar so vse potrebne sestavine za uničujočo bombo. Pristojne službe so v šestih letih skladiščenja na vlado in sodstvo naslovile številna opozorila o nevarnosti materialov in infrastrukturnih nepravilnostih – nazadnje decembra lani – ki pa jih kljub temu niso nikdar odstranili oz. odpravili.
Težave pri sestavljanju nove vlade
Po eksploziji je odstopila celotna vlada, mandat za sestavo nove vlade pa je prejel veleposlanik Mustafa Adib, vendar je nasprotovanje že izrazil predsednik parlamenta Nabih Beri. V prizadevanjih za sestavo nove vlade skuša posredovati tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v soboto govoril z Berijem.
V libanonskem političnem vrhu so mesta z ustavo razdeljena med verske ločine – premier je vedno sunitski musliman, predsednik parlamenta šiitski musliman in predsednik države kristjan. V pogovorih za sestavo vlade se zapleta, ker naj se šiitska ločina ne bi želela odpovedati položaju finančnega ministra, poroča Al Džazira.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje