Na republikanski strani se je doslej nabralo 14 kandidatov, 13. julija jih bo že 15. Takrat bo kandidaturo uradno naznanil guverner Wisconsina Scott Walker, ki je po ZDA znan kot borec proti sindikatom, saj mu je leta 2011 sindikatom javnih uslužbencev uspelo odvzeti pravico do pogajanj o kolektivnih pogodbah.

Walker ni brez možnosti za zmago pri republikancih, saj je v anketah Iowe in New Hampshira, kjer bodo strankarski volivci prihodnje leto najprej izbirali, pri vrhu, čeprav še ni niti vstopil v tekmo. Njegova republikanska priporočila so popolna, saj je med guvernerskim mandatom znižal davke korporacijam in bogatim, otežil pravico do umetne prekinitve nosečnosti, uzakonil nošenje skritega orožja in privatiziral šole.

Sanders še najbližje Hillary
Jim Webb ima približno toliko možnosti za osvojitev demokratske nominacije, kot jih ima Donald Trump, da postane predsednik ZDA. V anketah je na dnu, denarja nima, pa tudi objava njegove kandidature je bila opravljena še bolj z levo roko kot objava kandidature senatorja iz Vermonta Bernarda Sandersa, ki je to opravil na hitro pred nekaj novinarji v Washingtonu.

Vendar je del demokratskih volivcev željan svežine, četudi v obliki 73-letnega politika, ki se razglaša za socialista in Sanders je v anketah opazno zmanjšal zaostanek za vodilno Hillary Clinton, čeprav še vedno precej zaostaja. Sanders na svojih zborovanjih dobiva po več tisoč ljudi, kar preseneča tudi njega in dokazuje, da sporočilo o večji ekonomski pravičnosti odmeva tudi v ZDA.

Webb si je možnosti pri demokratih zapravil, ko je pred tednom dni stopil v bran zastavi nekdanje konfederacije. Zahteval je, da jo naj ljudje nehajo obravnavati kot simbol rasizma. Brez tega bi bil primeren kandidat za splošne volitve, saj je odlikovan veteran in je služil v republikanski administraciji Ronalda Reagana kot sekretar za mornarico. Privabil bi lahko tudi nekaj republikanskih glasov, čeprav so najprej potrebni demokratski.

Webb, Sanders ter druga dva demokratska kandidata, Lincoln Chaffee in Martin O'Malley, ki ju ankete komaj zaznavajo, se nameravajo Clintonove lotiti s kritikami njenega glasu za vojno v Iraku leta 2003, ko je bila še senatorka. Poudarjali bodo, da je takrat pokazala slabo presojo in kot taka ne bi smela voditi ZDA, čeprav ameriške volivce Irak več ne zanima toliko.

Nobeden izmed demokratskih protikandidatov Clintonovi ne seže do kolen glede denarja za kampanjo. Z njeno prepoznavnostjo in zvezami ji je doslej uspelo nabrati 45 milijonov dolarjev za kampanjo, kar je rekord vseh časov za to obdobje.