Primer
Primer "Maria" je pritegnil pozornost evropske javnosti, kar je tudi prineslo odkritje njenih bioloških staršev. Foto: Reuters
Maria s "staršema"
Grški par, ki se je predstavljal za starše Marie, se je ob preverjanju oblasti zapletel v protislovja, nato pa je test DNK potrdil, da nista biološka starša "svetlolasega angela", kot so jo označili v Grčiji. Foto: Reuters

Saša Ruseva in Atanas Rusev, ki sta sicer tudi Roma, naj bi imela od osem do deset otrok, od katerih jih je pet svetlolasih in na videz podobnih najdenemu dekletcu. Eden izmed otrok naj bi za bolgarsko tiskovno agencijo BGNES dejal, da je bila družina v Grčiji in da so Mario pustili tam, ko so se vrnili v Bolgarijo. Tudi mati naj bi enemu izmed sosedov povedala, da so otroka prodali za 500 levov (okoli 250 evrov) in da je Mario prepoznala, ko se je ta teden znašla v medijih. Bolgarsko notranje ministrstvo zadeve za zdaj še ne komentira.

Potrjena zgodba grške matere?
Grška policija je prek Interpola iskala starše deklice, katere odkritje v romskem naselju blizu mesta Farsala v Grčiji je pritegnilo veliko zanimanja javnosti po svetu. Romski par, pri katerem so deklico našli, je zanikal obtožbe o ugrabitvi. Trdita, da jima je Mario prostovoljno predala njena romska mati iz Bolgarije, ki zanjo ni mogla skrbeti.

Deklico so odkrili prejšnjo sredo med preiskavo v romskem naselju, v katerem je policija iskala orožje in mamila. 39-letni moški in njegova 40-letna žena sta policiji posredovala nasprotujoči si izjavi glede tega, kako sta prišla do otroka. Med drugim sta sprva trdila, da je to njuna hčerka, kar pa so testi DNK ovrgli. Oblasti sumijo, da je romski par vpleten v trgovino z otroki ali organi.

"Negativno poročanje glede manjšin"
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks se je odzval na poročanje medijev glede najdbe otrok pri romskih družinah v Grčiji in na Irskem ter v javnem pismu novinarjem opozoril, da se je v teh primerih znova razkrila "dolgotrajna težava negativnega medijskega poročanja glede manjšin".

Ob tem je vse novinarje, ki poročajo o tovrstni tematiki, pozval, naj razmislijo, ali je omenjanje etnične pripadnosti resnično nujno, ali spoštujejo dobro otroka, vključno s pravico do zasebnosti, in ali spoštujejo domnevo nedolžnosti, dokler krivda ni dokazana.

Podpihovanje starodavnega mita o Romih
"Večina novinarskih poročil, ne samo v Evropi, pač pa po vsem svetu, je temeljila na etnični pripadnosti družin, ki so jim odvzeli otroka, kar podpihuje starodaven mit o Romih kot ugrabiteljih otrok,"
je zapisal Muižnieks.

"Čeprav Romi niso nič bolj nagnjeni h kriminalnemu obnašanju kot kdor koli drug, mediji vztrajno omenjajo njihovo etnično pripadnost, kar pri življenju ohranja mit, da so Romi rojeni kriminalci. To ni samo napačno, pač pa tudi nevarno, saj lahko prispeva k še večjim napetostim v že zdaj napetih odnosih med Romi in večinskim prebivalstvom povsod po Evropi," je poudaril komisar SE-ja za človekove pravice.

Propagiranje tovrstne negativne podobe pa lahko po mnenju Muižnieksa škodljivo vpliva tudi na integracijska prizadevanja. "Kako lahko pričakujemo od Romov, da se bodo vključili v našo družbo, če mediji ne izpustijo nobene priložnosti, da bi jih opomnili, da so nezaželeni," se je še vprašal komisar.