Lula je po 99 odstotkih preštetih glasovnic prejel 48,3 odstotka glasov, Bolsonaro pa 43,3 odstotka, kar je veliko manjša razlika, kot so jo napovedovale javnomnenjske raziskave. Drugi krog volitev bo čez štiri tedne, 30. oktobra, poroča BBC.

76-letni levičar Lula, nekdanji sindikalist, na prejšnjih volitvah leta 2018 ni kandidiral, ker je bil v zaporu, potem ko so ga obsodili zaradi korupcij. Šlo je za obsodbe v povezavi s korupcijskim škandalom državnega naftnega podjetja Petrobras. Volilni izid zanj pomeni veliko politično vrnitev. Na drugi strani je 67-letni kandidat desnice Bolsonaro zadovoljen, da zaostanek za Lulo ni tako velik, kot so ga napovedovale ankete. Te so napovedovale razliko od 10 do 15 odstotnih točk. Kot navaja Reuters, veliko tesnejši izid od napovedi zmanjšuje upanje za hitro rešitev v globoko razdeljeni državi, ki je četrta največja demokracija na svetu.

"Lula je tat", "Proč z Bolsonarom"

Velika politična nasprotnika med kampanjo nista skoparila z žalitvami in ostrimi napadi. V zadnjem televizijskem soočenju je Bolsonaro Lulo označil za tatu zaradi njegove obsodbe zaradi korupcije. Lula je bil v zaporu 580 dni, preden so sodbo razveljavili. Na drugi strani tudi Lula ni ostal dolžan svojemu tekmecu, označil ga je za norca. Razprtije in ostro nasprotovanje med njima se je prelilo tudi na brazilske ulice: v nočeh pred volitvami so na ulicah Ria odmevali vzkliki "Lula je tat" in "Proč z Bolsonarom".

Lula je podpornikom, ki niso skrivali razočaranja, da ni zmagal, zagotovil, da bodo na koncu zmagali. "Nobene primerjave ni med Brazilijo, ki jo je zgradil Bolsonaro, in tisto, ki smo jo mi," je dejal. V taboru Jaira Bolsonara so se po razglasitvi rezultatov veselili. "Načrtujem sklenitev pravih političnih zavezništev za zmago," je dejal in poudaril precejšen pomik njegove stranke v kongresu na nedeljskih volitvah. Njegovi desni zavezniki so osvojili 19 od 27 sedežev v senatu, prvi izidi pa napovedujejo tudi precejšnjo okrepitev desnice v spodnjem domu parlamenta.

Lula napoveduje okrepitev zaščite amazonskega pragozda, medtem ko Bolsonaro zagovarja, da morajo biti deli pragozda na voljo za gospodarsko izkoriščanje. V času Bolsonarovega predsedovanja se je močno okrepilo izsekavanje gozda, območje pa so prizadeli tudi številni požari. Okoljski aktivisti so posvarili, da bo, če bo Bolsonaro vnovič izvoljen, to lahko prelomna točka za amazonski pragozd. Kritični opazovalci so poudarili, da je bila Lulova okoljska zapuščina, vladal je med letoma 2003 in 2010, daleč od popolne. Na drugi strani Bolsonaro računa na glasove kmetov in gospodarstva.

Podobno kot drugje po svetu se tudi vse več Brazilcev spopada z naraščajočimi cenami hrane, ki so še povečale revščino in lakoto v državi.

Za predsedniški položaj se je v prvem krogu potegovalo 11 kandidatov.