Pakistanski državljan, ki so ga za en mesec prisilili v delo v Mjanmaru, si ogleduje posnetek mučenja, ki je bil posnet v centru za spletne prevare. Foto: Reuters
Pakistanski državljan, ki so ga za en mesec prisilili v delo v Mjanmaru, si ogleduje posnetek mučenja, ki je bil posnet v centru za spletne prevare. Foto: Reuters

Iz nezakonitih klicnih centrov in centrov za spletne prevare v Mjanmaru je bilo prejšnji mesec rešenih približno 7000 ljudi, večinoma iz Tajske in Kitajske. Mnogi so bili zaprti v suženjskih razmerah ter izpostavljeni mučenju in nasilju, potem ko so jih zvabili pod pretvezo boljše zaposlitve.

Tajska, ki je dolgo dopuščala in posredno tudi omogočala delovanje centrov, ki so izkoriščali na tisoče žrtev trgovine z ljudmi, je okrepila boj proti kriminalnim združbam, ki so se razširile ob njenih mejah. Po podatkih ameriškega Mirovnega inštituta kitajske kriminalne organizacije vsako leto ustvarijo več deset milijard dolarjev prihodka, v njihovih centrih pa je zaprtih na tisoče delavcev, rekrutiranih iz več kot 60 držav. Združeni narodi opozarjajo, da bi bilo v centrih za prevare v Mjanmaru lahko zaprtih več kot 120.000 ljudi, še 100.000 pa v sosednji Kambodži.

Eden od razlogov za trenutne ukrepe tajskih oblasti je bila ugrabitev kitajskega igralca Vang Činga na Tajskem, ki je na kitajskih družbenih omrežjih povzročila hudo razburjenje. Igralec je dejal, da so ga na Tajsko zvabili pod pretvezo, da bi mu ponudili novo vlogo, nato pa je bil prisiljen delati v centru za spletne prevare v Mjanmaru. Igralca so hitro našli in rešili, vendar je incident povzročil veliko zaskrbljenost, saj kitajski turisti predstavljajo večino tujih obiskovalcev na Tajskem – kar 6,7 milijona od skupno 35,5 milijona turistov.

Tajska premierka Paetongtarn Šinavatra je napovedala strožje ukrepe proti centrom za spletne prevare ter pozneje tudi obiskala Kitajsko in zagotovila, da je "Tajska pripravljena okrepiti sodelovanje s Kitajsko in drugimi sosednjimi državami pri kazenskem pregonu ter sprejeti odločne ukrepe za boj proti čezmejnemu kriminalu, kot so spletne igre na srečo in goljufije".

Pogled na mesto Šve Koko v Mjanmaru, potem ko so tajske oblasti prekinile oskrbo z električno energijo. Foto: Reuters
Pogled na mesto Šve Koko v Mjanmaru, potem ko so tajske oblasti prekinile oskrbo z električno energijo. Foto: Reuters

Tajska prekinila oskrbo z elektriko

Tajske oblasti so tako iz razlogov nacionalne varnosti februarja prekinile oskrbo z električno energijo in telekomunikacijami območjem v Mjanmaru ter prepovedale izvoz nekaterih izdelkov, ki so potrebni za delovanje kriminalnih središč, kot so gorivo, mobilni telefoni, baterije in različna računalniška in strojna oprema. Kriminalne združbe izkoriščajo vse težje in kaotične razmere v Mjanmaru, vendar se morajo zaradi visokotehnološke narave dela zanesti na energijo in infrastrukturo sosednjih držav.

Po besedah notranjega ministra Anutina Čarnvirakula je dobava elektrike petim odklopljenim območjem prinesla letno okoli 1,8 milijona dolarjev. Tajski obrambni minister Phumtham Večajačaj je pozneje še dejal, da spletne prevare Tajsko oškodujejo za več kot dva milijona dolarjev dnevno.

Vendar San Aung iz Fundacije Novi Mjanmar, nevladne organizacije za človekove pravice s sedežem v Mae Sotu, meni, da so gospodarski argumenti manj pomembni kot izredno brutalna in izkoriščevalska narava prevarantske industrije. "Ne moremo sprejeti nobenega poslovnega modela, ki temelji na kršenju človekovih pravic in izkoriščanju v Mjanmaru ali kjer koli na svetu. Če se okoriščate s solzami drugih, to ni posel, temveč gre za kriminalno organizacijo," je dejal za mjanmarski časopis Frontier Myanmar.

Širjenje spletnih prevar po epidemiji covida

Številni centri za spletne prevare v jugovzhodni Aziji so nastali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja iz prvih nereguliranih igralnic, kjer so prali denar trgovine z mamili in drugih kriminalnih dejavnosti, izjemno pa so se razvile po prehodu v novo tisočletje in velikem vlaganju kitajskih kriminalnih združb.

Vendar so po pandemiji covida igralnice spremenile svoj poslovni model, zaradi strogih zapor in prepovedi potovanja med pandemijo so kriminalne družbe iskale nove vire zaslužka ter se preselile v spletni prostor, kjer delujejo zlasti na področju spletnih prevar in goljufij. Prodajajo storitve kibernetskega kriminala in pranja denarja, lotevajo pa se tudi zbiranja podatkov in dezinformacij. Prevarantske centre večinoma upravljajo kriminalne združbe iz Kitajske, podpirajo pa jih tudi mjanmarske oborožene skupine.

Etiopski državljani, ki so bili prisiljeni delati v centrih za prevare v Mjanmaru, kažejo poškodbe, ki so jih utrpeli med mučenjem z elektrošoki in udarci, če jim ni uspelo doseči zadanih kvot. Foto: Reuters
Etiopski državljani, ki so bili prisiljeni delati v centrih za prevare v Mjanmaru, kažejo poškodbe, ki so jih utrpeli med mučenjem z elektrošoki in udarci, če jim ni uspelo doseči zadanih kvot. Foto: Reuters

16-urno delo in mučenje

Združeni narodi so sredi lanskega leta opozorili, da v jugovzhodni Aziji naraščajo dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s trgovino z belim blagom in žrtve silijo v kazniva dejanja in delo v "prevarantskih farmah", ki so se razširile po vsem območju. Samo na Filipinih naj bi jih bilo okoli 400.

Ena od žrtev prevar, s katero je govoril ZN, je dejala, da jo je prevarala njena polsestra, ki ji je obljubila službo in jo prelisičila, naj odpotuje v Mjanmar. Tam je morala z delom v centru za spletne prevare poplačati sestrine dolgove.

V centru je na ukaz nadrejenih razvila lik bogate mlade ženske iz Brooklyna v New Yorku. Naročili so ji, naj stopi v stik z ločenimi ali osamljenimi moškimi v ZDA, ji posredovali različne scenarije, ki jih je uporabljala v pogovorih z moškimi in jih skušala prepričati, naj ji nakažejo denar. Stavbe, v kateri je bil center za prevare, ni smela zapustiti.

Drugi delavec v centru za prevare je poudaril, da večina zaposlenih ni imela druge izbire. Delo je potekalo do 16 ur na dan, še posebej, če so žrtve spletnih prevar živele v različnih časovnih pasovih. Nadrejeni so mu ukazali, naj žrtve prepriča o naložbah v fiktiven naftni posel v Dubaju in jim ukrade denar.

Dejal je še, da je moral vsak mesec izpolniti določene kvote, ker pa večkrat ni izpolnil cilja 100.000 dolarjev mesečno, so ga večkrat pretepli. Kljub vsemu delu v centru ni zaslužil ničesar in se je moral zaradi visokih cen hrane sčasoma zadolževati, iz centra pa so ga osvobodili šele po uspešni raciji.

"Zakol prašičev"

Kot najbolj donosne so se izkazale prevare, imenovane "zakol prašičev" (ang. pig butchering). Prevaranti tako lahko več mesecev po spletu ali sporočilih na mobilnih telefonih dosežejo zaupanje žrtve in jo polagoma spodbujajo k naložbam v kriptovalute, dokler se ti ne odločijo zastaviti celotnega premoženja. Ko je žrtev "napitana", prevaranti "zakoljejo prašiča" in pogosto odnesejo celotne življenjske prihranke žrtve prevare.

Žrtve centrov za spletne prevare, ki so po osvoboditvi iz suženjskih delovnih pogojev obtičali v Mjanmaru. Foto: Reuters
Žrtve centrov za spletne prevare, ki so po osvoboditvi iz suženjskih delovnih pogojev obtičali v Mjanmaru. Foto: Reuters

Prevare in prostitucija

Predsednik Filipinske predsedniške komisije za boj proti organiziranemu kriminalu (PAOCC) Winston Casio je dejal, da gre pri centrih za spletne prevare za logistično izredno velike operacije. "Ljudi zadržujejo proti njihovi volji in jih silijo v prevare," je dejal Casio in dodal, da se centri mnogokrat ukvarjajo tudi s prostitucijo žensk, žrtev trgovanja z belim blagom.

Vsak center je samozadosten in vključuje prostore, namenjene tako klientom kot prisilno zaposlenim, v enem od centrov pa so našli tudi okrvavljeno sobo za mučenje z okovi, kjer so kaznovali tiste, ki niso izpolnili svojih kvot.

Žrtev prevare, v katero jo je zapeljala polsestra, je še dejala, da je skušala eno od svojih žrtev prevar na skrivaj opozoriti, narejenemu pa se je zlagala, da jo je žrtev blokirala. Pretepli so jo s kovinsko cevjo, zaradi hudih poškodb pa je končala v bolnišnici. Pozneje so jo prisilili, da je poklicala svoje starše in od njih zahtevala odkupnino, s čimer naj bi pokrili stroške zdravljenja, vendar se je uprla. Ko so čez nekaj časa ugotovili, da od nje nimajo več koristi, so jo izpustili. "Ni jim mar za ljudi, samo za denar," je dejala ženska, ki se je iz Mjanmara uspešno vrnila na Filipine, ker se je zaposlila pri PAOCC-ju.

Benedikt Hofmann iz Urada Združenih narodov za droge in kriminal je po ogledu enega od prevarantskih centrov na Filipinih dejal, da sta obseg in sofisticiranost dejavnosti presenetljiva in da se na prvi pogled ne razlikujeta od dela uveljavljenega tehnološkega podjetja. "Drug presenetljiv vidik je kontrast med življenjem ljudi, ki so bili pogosto proti svoji volji prisiljeni delati tukaj, in bogastvom ljudi, ki so bili odgovorni za kompleks," je še dejal Hofmann.

Ljudje so v centrih za prevare ograjeni od zunanjega sveta, navaja Hofmann, v centrih je poskrbljeno za njihove potrebe, vendar jih ne morejo zapustiti. Nekatere so zaradi poskusa pobega ali nedoseganja kvot mučili. "Tukaj je ogromno človeškega trpljenja," je povedal Hofmann.

"Tu je več vrst žrtev prevar: ljudje po vsem svetu, ki so žrtve spletnih prevar, in tudi žrtve trgovine z ljudmi, ki so prisiljene v to delo," poudarja Hofmann.

Centri kriminala in tehnoloških inovacij

Z razvojem novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, centri za spletne prevare spreminjajo način delovanja. "Prevarantski centri so na neki način kraji inovacij, saj so glede razvoja tehnologije daleč pred drugimi deli gospodarstva," poudarjajo pri ZN-u. Umetna inteligenca bo temeljito razširila obseg centrov za prevare, saj za prevare po spletu ali mobilnih telefonih, ki temeljijo na besedilu, ne bo več potrebnih na tisoče ljudi, le dobro programirana aplikacija.

Pri ZN-u opozarjajo na vse večjo vrzel med hitrostjo, s katero organizirani kriminal razvija in uporablja napredne tehnologije, ter hitrostjo odziva vlad držav v regiji. "Gre za regionalno težavo s svetovnimi posledicami," opozarja Hofmann in dodaja, da so prevarantski centri zdaj pretežno v jugovzhodni Aziji, več manjših operacij pa že poteka v Afriki in Južni Ameriki.

Posamezna država teh težav ne more rešiti sama, saj se lahko centri preselijo v drugo državo. Za rešitev bo potrebno veliko več mednarodnega sodelovanja, poudarjajo pri ZN-u, saj se države še vedno osredinjajo predvsem na kazenski pregon, potrebovale pa bi bolj celovit in strateški odziv.

Da so težave regionalne narave, se strinja tudi Casio. Države težav ne bodo mogle rešiti same, saj so mednarodne kriminalne združbe vedno nekaj korakov pred preiskovalci.

Predvidevajo, da je v Mjanmaru v centrih za prevare v suženjskih razmerah zaprtih več kot 120.000 ljudi. Na fotografiji osvobojene delavci na poti na Tajsko. Foto: Reuters
Predvidevajo, da je v Mjanmaru v centrih za prevare v suženjskih razmerah zaprtih več kot 120.000 ljudi. Na fotografiji osvobojene delavci na poti na Tajsko. Foto: Reuters

Od kriminala se okoriščajo tudi lokalne oblasti

Tajska je električno energijo centrom za spletne prevare želela odklopiti že leta 2023, ko je potekla pogodba z mjanmarskimi oblastmi. Pinkaev Laungaramsri z univerze Čiang Mai ob tem pravi, da akcija ni uspela, saj so bili centri pripravljeni na pomanjkanje elektrike s svojimi rezervami, tajske institucije pa se niso uspešno uskladile. Namen se je ponesrečil tudi zaradi odpora različnih "interesnih skupin" v zelo zapleteni mreži odnosov, saj so odklopu nasprotovale tako kitajske kriminalne združbe, lokalni posredniki električne energije, oborožene enote na mjanmarski meji in tudi del tajskih oblasti.

"Lokalne oblasti z obeh strani meje so nasprotovale izklopu, saj so imele od od centrov za spletne prevare neposredno finančno korist," je povedala za Frontier Myanmar. Laungaramsri je že pred tem opozarjala na povezanost različnih skupin ob meji, ki so med sabo ustvarile "stabilen, a problematičen sistem", v katerem so vzajemno nadzorovale promet in trgovino na meji, ter se okoriščale z neuradnimi davki in izsiljevanjem.

Tajski vladni kabinet je konec januarja tudi odobril odlok, s katerim žrtvam goljufij zagotavlja odškodnino brez sodnih odredb. Opozicijski politik Rangsiman Rome je opozoril, da ukrepi, ki jih izvaja Tajska, niso dovolj. "Če želimo preprečiti prevare, se moramo osrediniti na strukturo organiziranega kriminala ter aretirati njegove ključne predstavnike. Moram reči, da Tajska pri tem ni uspešna," je dejal.