V središču je vprašanje pristopa mednarodne skupnosti do talibanskih oblasti v Kabulu in kako jih pripraviti do tega, da bodo omilile omejevanje pravic žensk, ki so jim od vrnitve na oblast prepovedali delo in šolanje.

Na povabilo generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa se srečanja med predstavniki 25 držav in organizacij udeležujejo posebni predstavniki ZDA, Kitajske in Rusije ter predstavniki glavnih držav donatoric. Predstavnikov talibanskih oblasti ni, saj jih niso povabili.

Pred srečanjem so v soboto v Kabulu ženske protestirale proti morebitnemu mednarodnemu priznanju talibanskega režima, ki je od vnovičnega prihoda na oblast leta 2021 Afganistankam odvzel vrsto pravic. Proti priznanju se je v pismu udeležencem iz istih razlogov zavzela tudi koalicija ženskih skupin. Združeni narodi in ZDA so zagotovili, da normalizacije odnosov s talibanskim režimom ni na dnevnem redu.

Cilj srečanja v Dohi je "doseči skupno razumevanje mednarodne skupnosti o tem, kako sodelovati s talibani" na področju pravic žensk in deklet, vključujočega vladanja, boja proti terorizmu ter trgovine z mamili, so sporočili iz urada generalnega sekretarja ZN-a.

Namestnik talibanske vlade Bilal Karimi je dejal, da si "želijo pozitivnega dialoga" z mednarodno skupnostjo, vendar da "notranja vprašanja", kot je po njegovih besedah omejevanje pravic žensk, ne smejo biti del razprav.

Talibani so dve desetletji po svoji odstavitvi poleti 2021 znova prevzeli oblast v Kabulu in odstavili mednarodno podprto vlado. Talibanske oblasti so nato uvedle strogo različico islamskega prava, ki so ga Združeni narodi označili za "apartheid spolov". Ženske so izključili iz večine srednjih šol in univerz. Prav tako ne smejo delati v večini vladnih uradov, agencij ZN-a in nevladnih organizacijah.

Varnostni svet ZN-a je v četrtek soglasno obsodil omejitve za ženske v Afganistanu in vse države pozval, naj si prizadevajo za "takojšnjo spremembo" te politike.