Po načrtu za prenos oblasti, ki ga je vojska predstavila po odstavitvi predsednika Mohameda Mursija julija lani, naj bi sicer sledile parlamentarne volitve, šele nato pa tudi predsedniške, vendar pa je nova ustava, ki je bila pred dnevi potrjena na referendumu, odločitev o vrstnem redu prepustila začasnemu predsedniku.

Postopek za odpiranje kandidatur in dopolnjena pravila za izvedbo volitev bodo začeli že prihodnji teden. Glede na časovni okvir, ki je bila določen ob sprejemanju ustave, naj bi se to zgodilo vsaj do prve polovice aprila.

Al Sisija zanima predsedniški stolček
Odločitev, da se najprej izvedejo predsedniške volitve, naj bi po ocenah opazovalcev najbolj koristila poveljniku egiptovske vojske generalu Abdelu Fatahu Al Sisiju, čeprav uradno še ni napovedal kandidature. Je pa ta vsekakor pričakovana in tudi Al Sisi je napovedal, da se bo podal na volitve, "če bo ljudstvo tako želelo".

Analitiki opozarjajo tudi na to, da bo imel zmagovalec na predsedniških volitvah zagotovo velik vpliv na izid parlamentarnih volitev. Kandidati v njegovem krogu bodo imeli zagotovo večje možnosti za izvolitev, menijo.

Egiptovska vojska je bila vpletena v odstavitev islamističnega predsednika Mursija. Vojska se je tedaj za ta ukrep odločila zaradi naraščajočih nemirov v državi in nezmožnosti Mursijeve Muslimanske bratovščine, da bi državo povedla iz krize.

Mansur je obsodil tudi nasilje v državi v zadnjih dneh in napade na varnostne sile. "Ti teroristični napadi ne bodo zlomili volje egiptovskega ljudstva," je zatrdil. V soboto je v Kairu ob tretji obletnici vstaje v Egiptu, ki je odnesla dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka, izbruhnilo nasilje med protivladnimi protestniki in varnostnimi silami ubitih najmanj 49 ljudi, več sto pa je ranjenih. Aretirali so več kot tisoč protestnikov.