Zborovanja so potekala v prestolnici Pariz, Bordeauxu, Rennesu, Montpellieru in Toulousu. Hkrati so stavke potekale na železnicah, v šolah in v energetskem sektorju. Za varnost je skrbelo 11.000 policistov, od tega 4000 v prestolnici.

Generalni sekretar delavskega sindikata CGT Philippe Martinez je na protestu v Parizu pozval k "ostrejšim, bolj množičnim in rednim stavkam". "Če nam vlada znova ne bo prisluhnila, se bomo morali še bolj potruditi," je dodal.

Vodja konfederacije sindikatov CFDT Laurent Berger pa je ocenil, da bi bilo "demokratično nespametno ostati gluh" za proteste proti reformi, o kateri od ponedeljka razpravlja francoski parlament.

Odkar je vlada napovedala pokojninsko reformo, je današnji tretji dan množičnih protestov proti njej, na katerih pa je po podatkih francoske tiskovne agencije AFP udeležba manjša kot na prvih dveh. Po podatkih vodstva družbe EDF je v tem državnem elektroenergetskem podjetju stavkalo okoli 30 odstotkov zaposlenih, medtem ko jih je 31. januarja 40 odstotkov. V šolstvu pa je po podatkih vlade stavkalo približno 14 odstotkov učiteljev, vendar pa so v delu Francije šolske počitnice.

Prva dva dneva protestov, 19. in 31. januarja, se je po podatkih policije sicer obakrat zbralo več kot milijon protestnikov, po podatkih organizatorjev pa več kot dva milijona.

V ključnem prometnem sektorju so imele današnje stavke po podatkih nacionalnega železniškega podjetja SNCF in pariškega prometnega urada nekoliko manjši vpliv. Pri SNCF-ju je stavkalo 25 odstotkov zaposlenih, medtem ko jih je 31. januarja stavkalo 36 odstotkov.

Predlog reforme francoski parlament obravnava od ponedeljka. Obravnava naj bi trajala do konca prihodnjega tedna, saj je vlada rok za konec obravnave postavila 17. februar, medtem ko so poslanci na predlog reforme vložili 20.000 dopolnil. Vlada zadostne podpore za reformo nima, saj nima absolutne večine v parlamentu, in upa na podporo konservativnih republikancev.

Francija je ena od evropskih držav z najnižjo zakonsko določeno upokojitveno starostjo, čeprav pokojninski sistemi niso povsem primerljivi. Za postopno podaljšanje delovne dobe se je odločila zaradi slabšega finančnega položaja pokojninskih skladov in staranja prebivalstva.