Po podatkih notranjega ministrstva se je na protestih po vsej državi skupno zbralo približno 570.000 ljudi, od tega 57.000 v Parizu, medtem ko uradna ocena nacionalnega združenja sindikatov še ni znana. Število protestnikov je bilo manjše kot ob prejšnjih splošnih demonstracijah 28. marca. Sindikat CGT trdi, da se je samo v Parizu zbralo 400.000 ljudi.

Za varnost skrbi 11.500 policistov.

V prestolnici so poročali o več incidentih. Ob bulvarju Montparnasse je po poročanju časopisa Le Figaro skupina radikalnih protestnikov zažgala del nadstreška Macronovega priljubljenega lokala La Rotonde, kjer je leta 2017 proslavil svojo prvo zmago na predsedniških volitvah. Požar so gasilci hitro pogasili, zdaj pa lokal varuje policija. Iz prestolnice so poročali tudi o požigih avtobusnih postajališč.

Protestniki so vdrli tudi v poslopje, kjer ima prostore ameriško investicijsko podjetje BlackRock, prej pa je bila v njem francoska banka Credit Lyonnais, a so jih kmalu pregnali, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V mestu Nantes na zahodu države je nekaj protestnikov v policiste metalo kamenje, ti pa so odgovorili s solzivcem. V Lyonu je bilo poškodovanih nekaj trgovin. V drugih krajih so protesti minili mirno.

Protestniki proti reformi, ki zvišuje upokojitveno starost z 62 na 64 let

"Kar tisti, ki so na oblasti, naredijo, lahko mi razveljavimo," so vzklikali protestniki v Rennesu na zahodu Francije. "Borimo se za naše pokojnine." "Stavka, blokada, Macron, odkorakaj proč." To sta dva izmed številnih napisov, s katerimi protestniki izražajo nezadovoljstvo s sprejeto reformo.

Kot smo poročali, je vlada po tednih protestov – ti potekajo od januarja – in brezplodnih zasedanj narodne skupščine z uporabo ustavnega mehanizma 20. marca reformo sprejela mimo parlamenta. To je še dodatno zaostrilo njene odnose s socialnimi partnerji, pa tudi proteste.

Tudi pogovori premierke Elisabeth Borne s predstavniki osmih največjih sindikatov so se v sredo končali brez dogovora. Sindikati, ki zahtevajo umik reforme, so pozvali k rekordni udeležbi na današnjih stavkah in protestih.

Voditelji sindikatov in protestniki vztrajajo, da je edini način za razrešitev krize umik zakona, kar premierka in predsednik države Emmanuel Macron, ki je na obisku na Kitajskem, zavračata.

"Ni druge rešitve kot umik reforme," je na začetku pariškega shoda danes dejala nova vodja sindikata CGT Sophie Binet. Laurent Berger, vodja največjega sindikata CFDT, je pozval k "najvišjemu mogočemu številu delavcev, moških in žensk, da se pridružijo shodom po Franciji".

Kot poroča Reuters, bo današnji dan nakazal, ali se bo nasprotovanje reformi v prihodnje krepilo ali pa bo izgubilo zalet. Pretekli četrtek je bilo na shodih po državi po podatkih notranjega ministrstva 740.000 ljudi, največ pa jih je bilo 7. marca, ko jih je bilo kar 1,28 milijona.

Danes manj stavkajočih v šolstvu kot preteklosti

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so motnje in število stavkajočih že zdaj manjši kot v prejšnjih dneh protestnih akcij, zlasti v prometu, ki je bolj tekoč, in v izobraževanju. Reuters navaja tamkajšnje medije, ki so po navedbah sindikata Snuipp-FSU poročali, da je pričakovati, da je danes stavkalo 20 odstotkov učiteljev v osnovni šoli, potem ko jih je 28. marca 30 odstotkov.

Blokade srednjih šol in univerz so danes zjutraj potekale v Lyonu, Rennesu, Lillu in Parizu, tudi na prestižni univerzi Sorbona. Zaradi zapor na vpadnicah v večja mesta so nastali prometni zastoji. Tudi v železniškem prometu je bilo manj težav kot ob prejšnjih protestnih dneh, v letalskem prometu pa so pristojni pozvali k zmanjšanju števila poletov za petino v več mestih, med njimi v Bordeauxu in Marseillu, ne pa tudi v Parizu.

Stavkajo še vedno zaposleni v rafinerijah in jedrskih elektrarnah, medtem ko so smetarji pretekli teden prenehali stavko.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da velika večina Francozov nasprotuje spremembi zakonodaje in vladni odločitvi, da je sprejela reformo mimo parlamenta. A Macron vztraja. "Če je vloga predsednika, da sprejema odločitve v skladu z javnim mnenjem, potem sploh ne potrebujemo volitev. Biti predsednik pomeni, da je treba sprejeti tudi odločitve, ki v času sprejema ne bodo priljubljene."

Vlada medtem čaka na odločitev ustavnega sveta, ki bo 14. aprila odločil o ustavnosti zelo nepriljubljene reforme. Sodišče jo lahko v celoti ali delno potrdi ali zavrne. Ustavni strokovnjaki ocenjujejo, da ni veliko možnosti, da bi jo zavrnilo.