Častniki so prevzem oblasti v državi, eni največjih proizvajalk nafte v Afriki, oznanili v sredo zjutraj na televiziji. Dejali so, da so razveljavili sobotne volitve, na katerih je bil kot zmagovalec razglašen Ali Bongo, medtem ko jih je opozicija označila kot nepoštene.

Pučisti so sporočili še, da so aretirali enega izmed predsednikovih sinov zaradi izdaje, predsednika pa so zaprli v hišni pripor.

V nekaj urah so se generali srečali in razpravljali o tem, kdo naj bo prehodni voditelj države. Soglasno so na ta položaj imenovali generala Nguemo, nekdanjega vodjo predsednikove garde, ki bo v ponedeljek pred ustavnim sodiščem zaprisegel kot začasni predsednik.

48-letni Nguema je za francoski časopis Le Monde dejal, da ima gabonsko ljudstvo dovolj vladavine Bonga in da predsednik ne bi smel kandidirati za tretji mandat, poroča BBC.

"Vsi govorijo o tem, a nihče ne prevzame odgovornosti," je dejal. "Zato se je vojska odločila, da obrne novo stran."

Nguema je bil tesen sodelavec očeta odstavljenega predsednika Omarja Bonga, ki je vladal skoraj 42 let do svoje smrti leta 2009. Pod Alijem Bongo je bil Nguema najprej vojaški ataše na gabonskem veleposlaništvu v Maroku in Senegalu, leta 2018 pa je postal vodja obveščevalcev v elitni republikanski gardi, najmočnejši vojaški enoti Gabona.

Gabon bo spoštoval vse svoje zaveze doma in v tujini, so obljubili poveljniki Odbora za prehod in obnovo institucij (CTRI) in napovedali postopno vzpostavitev prehodnih institucij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Novi voditelj "želi vsem donatorjem, razvojnim partnerjem in upnikom zagotoviti, da bodo sprejeti vsi ukrepi, ki bodo zagotovili spoštovanje veljavnih zavez naše države", je povedal Ulrich Manfoumbi Manfoumbi, tiskovni predstavnik CTRI-ja.

Dodal je, da bo general Oligui Nguema "vsem generalnim sekretarjem, ministrskim kabinetom in drugim vodjem državnih institucij naročil, naj zagotovijo takojšnje učinkovito nadaljevanje dela in neprekinjeno delovanje vseh javnih služb".

Predstavniki gabonske vojske so v sredo v imenu CTRI-ja razglasili, da so preklicali rezultate volitev in razpustili vse institucije v državi. Za to so se odločili, ker so že dolgo opazovali "neodgovorno, nepredvidljivo upravljanje, ki je vodilo v nadaljnje slabšanje družbene kohezije".

Opozicija: Vojska naj prizna našo zmago

Gabonska opozicija je medtem pozvala vojsko, naj dokonča štetje glasovnic in prizna zmago kandidata opozicije.

Glavna gabonska opozicijska platforma Alternativa 2023 je pozvala obrambne in varnostne sile Gabona, naj v patriotskem in odgovornem okviru razpravljajo o trenutnih razmerah ter poiščejo najboljšo rešitev, da bi država iz tega položaja izšla močnejša.

Alternativa, ki jo vodi univerzitetni profesor in drugouvrščeni na predsedniških volitvah Albert Ondo Ossa, je Bonga že pred zaprtjem volišč v okviru sobotnih predsedniških volitev, na katerih naj bi zmagal z dvema tretjinama vseh glasov, obtožila goljufije in od njega zahtevala mirno predajo oblasti brez prelivanja krvi.

Na ulicah glavnega mesta Libreville se je zbrala množica ljudi, ki so pozdravili udar. Medtem pa so ZN, Afriška unija in Francija, nekdanja kolonialna vladarica Gabona, tesno povezana z družino Bongo, obsodili ukrep vojske.

Washington je gabonsko vojsko pozval, naj "ohrani civilno vladavino", odgovorne pa, da naj izpustijo in zagotovijo varnost članov vlade. Udar je kot "neustaven vojaški prevzem oblasti" obsodilo tudi Združeno kraljestvo.

Afriška unija bo suspendirala Gabon

Afriška unija je danes sporočila, da so se odločili nemudoma suspendirati Gabon. Ob tem so močno obsodili vojaški udar in pozvali k ponovni vzpostavitvi ustavnega reda.

Odstavljeni predsednik Bongo je v videoposnetku na svojem domu pozval svoje "prijatelje z vsega sveta", naj v njegovem imenu "zaropotajo".

V Gabonu je bilo dolgo razširjeno nezadovoljstvo z družino Bongo. Leta 2019 je prišlo do poskusa udara, a so uporne vojake zaprli.

Borrell: Gabona se ne da primerjati z Nigrom

O dogajanju v Gabonu se je oglasil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki je pred neformalnim zasedanjem ministrov EU-ja v Toledu dejal, da razmer v Gabonu ni mogoče primerjati z razmerami v Nigru, kjer je do vojaškega udara prišlo konec julija.

"Vojaški državni udari seveda niso rešitev, vendar ne smemo pozabiti, da so pred udarom v Gabonu potekale volitve, ki so bile polne nepravilnosti," je poudaril Borrell.

Kot je še dejal, EU za zdaj ne načrtuje evakuacije državljanov članic Unije iz Gabona, saj so razmere mirne. Iz Nigra je sicer pred nekaj več kot mesecem dni izvedla evakuacijo.

Tako o razmerah v Gabonu kot tudi o dogajanju v Nigru bodo danes v Španiji razpravljali zunanji ministri Unije, med njimi ministrica Tanja Fajon. Na zasedanju sodelujeta tudi predsednik komisije Gospodarskega združenja zahodnoafriških držav (Ecowas) Omar Touray in zunanji minister odstavljene nigrske vlade Hassoumi Massaoudou.

Današnje neformalno srečanje bo po Borrellovih besedah tudi priložnost, da EU preuči svojo politiko do Afrike, ki sta jo v zadnjem času pretresla vojaška udara v Gabonu in Nigru, tam pa je prisotna tudi ruska najemniška vojaška skupina Wagner.