Generalna skupščina ZN-a je tisti forum svetovne organizacije, v katerem ima vsaka država -ne glede na velikost ali vpliv v mednarodni skuipnosti - en glas. Foto: EPA
Generalna skupščina ZN-a je tisti forum svetovne organizacije, v katerem ima vsaka država -ne glede na velikost ali vpliv v mednarodni skuipnosti - en glas. Foto: EPA
Borut Pahor
Splošne razprave se bo udeležil slovenski premier Borut Pahor. Foto: BoBo

Uradno se bo 65. zasedanje Generalne skupščine začelo 14. septembra, predsedoval pa mu bo švicarski politik Joseph Deiss. Svetovni voditelji bodo svoje poglede na svetovna vprašanja predstavljali v svojih govorih med splošno razpravo, ki bo potekala med 23. in 25. septembrom ter 27. in 30. septembrom.

Letos se bodo države članice med 20. in 22. septembrom zbrale na tridnevnem plenarnem zasedanju, na katerem bodo govorili o razvojnih ciljih tisočletja, ki naj bi jih uresničili do leta 2015. 22. septembra bo potekalo srečanje Generalne skupščine o prispevku k mednarodnemu letu biorazličnosti, 24. septembra pa srečanje na visoki ravni o revitalizaciji dela konference o razoroževanju in nadaljevanju večstranskih pogajanj o razoroževanju.

Na dnevnem redu več kot 160 točk
Glavna tema debate bo "utrjevanje osrednje vloge ZN-a v svetovnem vladanju". Na dnevnem redu bosta še trajnostna gospodarska rast in trajnostni razvoj, prav tako pa tudi ocena mirovnih operacij in njihove učinkovitosti. Med temami naj bi bil tudi Iran in njegovo zavračanje pozivov, da ustavi bogatitev urana, ter napad Izraela 31. maja na ladje, ki so nameravale v Gazo dostaviti humanitarno pomoč. Na (začasnem) dnevnem redu je sicer več kot 160 točk.

Celoten dnevni red 65. zasedanja Generalne skupščine (v angleščini) si lahko prebretete tukaj.

Generalna skupščina je eden šestih glavnih organov Združenih narodov, ki so bili ustanovljeni 24. oktobra 1945, ko je ustanovno listino, sprejeto 26. junija istega leta, ratificiralo vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija). Trenutno je v ZN-u 192 držav, kar pomeni, da so vključene vse mednarodno priznane države, razen Vatikana, ki ima status opazovalca. Slovenija je postala članica ZN-a 22. maja 1992.

65 let uspehov in neuspehov ZN-a
Ustanovna listina določa organizacijsko strukturo ZN-a, katerega glavni organi so ob Generalni skupščini, v kateri ima vsaka država članica en glas, še Sekretariat, Skrbniški svet (ki je sicer prenehal delovati leta 1994), Mednarodno sodišče, Ekonomski in socialni svet ter Varnostni svet. V skladu s 7. členom Ustanovne listine je Generalna skupščina ustanovila pomožne organe, kot so UNCTAD (Konferenca združenih narodov o trgovini in razvoju), UNHCR (Visoki komisariat za begunce), UNICEF (Mednarodni sklad za pomoč otrokom) in UNIDO (Organizacija ZN-a za industrijski razvoj).

V 65 letih je ZN opravil pomembno delo pri zagotavljanju miru in ozaveščanja ljudi. Njegov boj za zagotavljanje človekovih pravic in enakopravnosti je večkrat obrodil sadove, ZN pa je doživel tudi nekaj neuspehov, med katerimi se najpogosteje navaja (ne)posredovanje mirovnih enot, v Ruandi in Srebrenici.