Močna eksplozija je odjeknila v ponedeljek zvečer v skladišču nedaleč od Stepanakerta, glavnega mesta enklave v Azerbajdžanu s pretežno armenskim prebivalstvom. "Zdravniki in medicinsko osebje v Stepanakertu se po svojih najboljših močeh trudijo rešiti življenja ranjenih v teh težkih in utesnjenih razmerah," so sporočile lokalne armenske oblasti.

Vzrok za eksplozijo še ni znan. Pred skladiščem se je pred eksplozijo sicer zbrala množica ljudi, potem ko so jim obljubili dostop do goriva, ki ga v armenski enklavi kronično primanjkuje v zadnjih desetih mesecih zaradi azerbajdžanske blokade.

Razmere v Gorskem Karabahu so še naprej negotove in prebivalci se spoprijemajo s humanitarno krizo, potem ko je Azerbajdžan sredi prejšnjega tedna v bliskoviti vojaški operaciji zavzel armensko enklavo, ki je mednarodno priznani del azerbajdžanskega ozemlja, a je bila v zadnjih treh desetletjih pod nadzorom Armenije.

V Armenijo prišlo že 28.000 beguncev

V Armenijo se je glede na zadnje podatke medtem zateklo že več kot 25.000 beguncev iz Gorskega Karabaha, kjer je živelo okoli 120.000 etničnih Armencev.

Val beguncev ne pojenja in na edini cesti, ki povezuje prestolnico Gorskega Karabaha Stepanakert z Erevanom, nastajajo ogromni zastoji. Azerbajdžan naj bi odhod dovolil tudi upornikom, ki so se vdali.

Ljudje bežijo tudi na odprtih tovornjakih, drugi na traktorjih. Narine Šakarjan, ki je potovala v zetovem starem avtomobilu, v katerem je bilo šest ljudi, je dejala, da 77-kilometrska pot trajala 24 ur. Na poti niso imeli hrane.

"Otroci so vso pot jokali, lačni so bili," je na meji z Armenijo dejala Šakarjan, ki je nosila triletno vnukinjo. Odšli so, da bi ostali živi, ne da bi živeli, je dejala.

Pričevanja o smrti, vojni, lakoti

Reuters navaja poročanja etničnih Armencev, ki jim je uspelo priti v Armenijo, o tem, da so pobegnili pred smrtjo, vojno in lakoto. Nekateri so dejali, da so videli veliko mrtvih civilistov. Ljudje so v solzah opisovali težko pot iz Gorskega Karabaha.

"Vzeli smo, kar smo lahko, in odšli. Ne vemo, kam gremo. Nikamor ne moremo," je dejal 69-letni voznik Petja Grigorjan.

Tisoči iz večinsko armenskega Gorskega Karabaha bežijo kljub obljubam Azerbajdžana, ki jih je v ponedeljek znova ponovil predsednik Ilham Alijev, da bodo pravice Armencev, ki bodo po zasedbi azerbajdžanske vojske ostali v enklavi, spoštovali.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je sporočil, da je zelo zaskrbljen zaradi prebežnikov, in pozval k zaščiti pravic etničnih Armencev, ki bežijo. "Nujno je, da se zaščitijo pravice razseljenega prebivalstva in da dobijo humanitarno pomoč," je v imenu Guterresa dejal njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Tudi ZDA so Azerbajdžan pozvale, naj zaščiti civiliste in omogoči dobavo pomoči.
Vodja Agencije ZDA za mednarodni razvoj Samantha Power je med obiskom armenskega glavnega mesta Erevan Azerbajdžan pozvala, naj "ohranja premirje in sprejme konkretne ukrepe za zaščito pravic civilistov v Gorskem Karabahu".

Power, ki je armenskemu premierju Nikolu Pašinjanu pred tem predala pismo podpore ameriškega predsednika Joeja Bidna, je dejala, da je bila azerbajdžanska uporaba sile nesprejemljiva in da Washington išče ustrezen odziv.

Med obiskom obmejne vasi Kornidzor je dodala, da je nujno, da mednarodni opazovalci in humanitarne organizacije dobijo dostop do ljudi v Gorskem Karabahu, ki nujno potrebujejo pomoč. Power je napovedala 11,5 milijona dolarjev ameriške pomoči za Gorski Karabah.

Pogovori v Bruslju

Medtem sta se predstavnika Armenije in Azerbajdžana v Bruslju udeležila pogovorov pod okriljem EU-ja.

Zunanjepolitični svetovalec azerbajdžanskega predsednika Hikmet Hadžijev je predstavil načrte Bakuja za zagotavljanje humanitarne pomoči in varnosti tamkajšnjemu prebivalstvu.

Srečanje je omogočilo tudi izmenjavo mnenj o pomembnosti morebitnega srečanja voditeljev Armenije in Azerbajdžana v okviru vrha Evropske politične skupnosti (EPS), ki bo potekalo 5. oktobra v Granadi.

Udeleženci so se seznanili s skupnim interesom Armenije in Azerbajdžana, da morebitno srečanje voditelja izkoristita za nadaljevanje prizadevanj za normalizacijo razmer.

V povezavi s tem sta Hadžijev in sekretar armenskega varnostnega sveta Armen Grigorjan razpravljala o konkretnih ukrepih za pospešitev armensko-azerbajdžanskega mirovnega procesa, ki med drugim vključujejo upravljanje meje, varnost in humanitarna vprašanja.

Bruselj je medtem poudaril potrebo po preglednosti in dostopu mednarodnih humanitarnih organizacij in akterjev na področju človekovih pravic do Gorskega Karabaha ter po podrobnejši viziji Bakuja glede prihodnosti armenskega prebivalstva v regiji.

Prav tako je EU prepričan, da bi morala Erevan in Baku morebitno srečanje v Granadi izkoristiti za to, da javno ponovita svojo zavezanost ozemeljski celovitosti in suverenosti drug drugega, so sporočili iz Sveta EU-ja.

Pogovori med Hadžijevom in Grigorjanom so potekali pod pokroviteljstvom predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Srečanje sta vodila njegova svetovalca Simon Mordue in Magdalena Grono, na njem pa so sodelovali še predstavnika Francije in Nemčije ter Toivo Klaar, posebni odposlanec EU-ja za Južni Kavkaz.

Armenija in Azerbajdžan sta že več desetletij v sporu zaradi Gorskega Karabaha, ki je mednarodno priznan kot del Azerbajdžana, vendar v njem živijo večinoma etnični Armenci. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se državi zapletli tudi v vojno.