Svet varuhov, ki potrjuje kandidate za volitve, je izključil več kot polovico oziroma okoli 7.000 posameznikov, ki so se želeli potegovati za sedež v enodomnem madžlisu, češ da niso izpolnjevali strogih volilnih meril. Med njimi je tudi 90 pretežno reformističnih aktualnih poslancev, poroča BBC.

Volitve so dvakrat podaljšali za dve uri, da bi omogočili udeležbo čim več volivcem, je poročala iranska državna televizija. Notranje ministrstvo je med volitvami sicer sporočilo, da se je volitev udeležilo 11 od 58 milijonov volilnih upravičencev.

Svet varuhov je v presoji udeležbe to označil za 50-odstotno, kar je za 12 odstotnih točk manj kot leta 2016.

Vzrok za nižjo volilno udeležbo bi lahko bilo tudi nezadovoljstvo med ženskami in mladimi, ki sestavljajo večino volivcev, zaradi visoke brezposelnosti, naraščajoče inflacije in omejitev osebnih svoboščin.

"Te volitve me ne zanimajo. Zmerni ali konservativni, vsi so si podobni. Z vsakim dnem postajamo revnejši. Kmalu bom zapustila Iran, ker ni služb, ni prihodnosti," je za Reuters po telefonu povedala 24-letna študentka Purija.

Glasovati za konservativce ali sploh ne glasovati?

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je dejal, da je udeležba na volitvah "verska dolžnost", s katero bi pokazali vztrajnost ob poskusih ZDA, da izolirajo in pritiskajo na Iran.

Številni volivci in volivke so tako pred dilemo, ali glasovati za konservativce ali sploh ne glasovati. Za tiste, ki so v preteklosti podprli Rohanija, so te volitve že vnaprej izgubljene, zato bodo po pričakovanjih množično abstinirali.

V Iranu bodo volili 290 poslancev islamske posvetovalne skupščine. Izključitve kandidatov bodo koristile Rohanijevim konservativnim tekmecem, katerih zvesta volilna baza pogosteje pride na volitve, napetosti z ZDA pa so jo še utrdile.

Rohani je večkrat obsodil izključevanje kandidatov, češ da ogroža iransko demokracijo. "Največja nevarnost za demokracijo in nacionalno suverenost je dan, ko volitve postanejo formalnost," je izjavil pred kratkim.

Ob odsotnosti pravih nasprotnikov se koaliciji konservativcev obeta gladka zmaga. Volitve bodo tudi kazalnik razpoloženja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo predvidoma sredi prihodnjega leta.

Reuters ob tem piše, da bi zmaga konservativcev le še utrdila že tako ostro zunanjo politiko Irana.

Tokratne volitve so prve po ameriški kršitvi jedrskega sporazuma iz leta 2015, po katerih so ZDA proti Iranu obnovile in še zaostrile sankcije, kar hromi gospodarstvo te bližnjevzhodne države.

Volišča naj bi bila sprva odprta od 8. do 18. ure po krajevnem času (od 5.30 do 15.30 po srednjeevropskem času), vendar so volitve po dvakrat podaljšali za dve uri. Izide bodo po pričakovanjih objavili v soboto.