Šlo je za obletnico strelskega napada skupine skrajnih levičarjev iz leta 1978, v katerem so umrli trije člani podmladka nekdanjega skrajno desničarskega Italijanskega socialnega gibanja. Dogodek je znova pokazal na nejasnost italijanske zakonodaje glede tega, ali so tovrstna dejanja sploh kazniva.

Italija ima ustavo, utemeljeno na protifašizmu in prepovedi fašistične stranke, ima t. i. Scelbov zakon iz leta 1952, ki vsaj teoretično prepoveduje "javno slavljenje predstavnikov, principov, dogodkov ali metod fašizma", in ima Mancinov zakon iz leta 1993, ki naj bi s prepovedjo hujskanja k sovraštvu, rasizmu in diskriminacijam dodatno omejil širjenje fašističnih vrednot.

Toda gibanja, ki se pri nekdanjem režimu vsaj navdihujejo, se vedno znova sklicujejo na ustavno zagotovljeno svobodo izražanja. Nedeljski rimski incident, ko je na stotine fašističnih nostalgikov trikrat dvignilo desnico v "rimski pozdrav", zato ni osamljen primer. Podobno se vsako leto dogaja vsaj še v Mussolinijevem rodnem Predappiu in v mestecu Salo'. Ali bodo udeleženci kaznovani, pa je odvisno od presoje sodišč.

Italijanska tajna policija Digos naj bi poročilo o predvčerajšnjem dogodku poslala v pretres rimskemu državnemu tožilstvu. Nadaljujejo se kritike levosredinske opozicije, ki zahteva vsaj parlamentarno zaslišanje notranjega ministra, pa tudi stališče predsednice vlade.

Zato pa se je danes že oglasil predsednik senata Ignazio La Russa, ki se je pred leti znal pohvaliti z zajetno zasebno zbirko mussolinijevskih spominkov. V intervjuju za dnevnik Corriere della Sera je zanikal, da bi imela stranka Bratje Italije kaj z nedeljskim dogodkom.

Hkrati je pozval vrhovno sodišče, naj razčisti, kdaj je fašistični pozdrav kazniv in kdaj ne. Eno je pozdrav v kontekstu obujanja fašistične stranke ali apologije fašizma, povsem drugo pa kot dejanje v spomin na žrtve, meni La Russa.