Med več kot milijon prebežnikov z Bližnjega vzhoda, Afrike in od drugod, ki so leta 2015 začeli množično prihajati v Nemčijo, so bili tudi številni Afganistanci, po nemških podatkih pa so v letu 2016 predstavljali drugo največjo skupino prosilcev za azil, po Sircih.

Reuters navaja izkušnjo Alija Madada Nasirija, ki je dejal, da je v Nemčiji živel tri leta. "Bilo je zgodaj zjutraj in spal sem še, ko so na moj dom prišli štirje policisti in me aretirali." Kot je dejal, ni imel časa niti vzeti oblek, telefona in prenosnega računalnika. Vse to je, kot je dejal, moral pustiti za seboj.

Moški so bili v Kabul iz Frankfurta prepeljani s čarterskim poletom. Izgoni se odvijajo v skladu z oktobrskim dogovorom med Afganistanom in Nemčijo, sporočajo z nemškega notranjega ministrstva. Dogovor je v zadnjih tednih sicer sprožil proteste v Nemčiji. Njegovi kritiki opozarjajo, da velik del Afganistana ni varen in da bo vrnjeni ljudje morda žrtve povračilnih ukrepov.

Afganistansko ministrstvo za begunce naj bi se ljudem pomagala vrniti domov. Z ministrstva sporočajo, da se je letos iz Evrope v Afganistan vrnilo okoli 10.000 ljudi. Naslednji čarterski polet, ki bo nove Afganistance vračal iz Nemčije, je predviden za januar 2017, sporočajo nemški mediji.

Množični prihod prebežnikov v Nemčijo je koristil protipriseljenskim političnim skupinam, kot je skrajnodesna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD). Prejšnji teden je stranka kanclerke Angele Merkel poostrila odnos do migrantov, namestnik finančnega ministra Jens Spahn pa je dejal, da je treba znižati zakonske ovire za izgon ljudi.

Vojna v Afganistanu
V Afganistanu poteka boj med vlado, ki jo podpira Zahod, in talibani, ki so povečali napade po umiku večine tujih enot leta 2014. Po vojaških ocenah zahodnih držav talibani nadzirajo ali skušajo nadzirati skoraj tretjino države. Število civilnih žrtev je skoraj rekordno. Vsako leto je ubitih ali ranjenih na tisoče ljudi. Ob vsem tem skuša vlada tudi gospodarsko razvijati državo.

"Vsi ljubijo svojo državo. Tudi jaz ljubim svojo, a kaj naj tu počnem," sprašuje 22-letni Mati Ullah, ki pravi, da v Afganistanu ni možnosti zaposlitve. "Se moram pridružiti talibanom ali daešu," je vprašal, pri čemer je mislil na t. i. Islamsko državo.