Po odstopu vlade je vodenje varnostnega sveta, ki ga je doslej vodil nekdanji dolgoletni državni voditelj Nursultan Nazarbajev, prevzel kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev. Naloge premierja bo začasno do oblikovanja nove vlade opravljal dosedanji podpredsednik vlade Alikan Smajlov.

Nazarbajev tako zapušča mesto predsednika varnostnega sveta, zadnjega od ključnih mest v državi, ki ga je obdržal po prenosu vodenja vladajoče politične stranke Nur Otan na Tokajeva novembra. Tokajev v svojem nagovoru prebivalcem ni pojasnil razlogov za to odločitev.

Tokajev je imenoval tudi novega prvega namestnika predsednika odbora za nacionalno varnost. To funkcijo je predtem opravljal Samat Aniš, Nazarbajev nečak.

Je pa kazahstanski predsednik ob nasilnih protestih "finančno motivirane zarotnike" obtožil vplivanja na nemire in napovedal sprejetje najstrožjih mogočih ukrepov.

"Kot vodja države in od danes naprej predsednik varnostnega sveta nameravam delovati čim bolj ostro," je dejal. Po njegovih besedah gre za vprašanje varnosti Kazahstancev in njihove države, pri tem pa izrazil prepričanje, da ga bodo ljudje podprli.

Med drugim je razglasil dvotedenske izredne razmere po celotni državi, ki bodo predvidoma veljale do 19. januarja. Te so bile pred tem uvedene le v epicentrih shodov - v finančni prestolnici Almaty, provinci Mangistau in prestolnici Nursultan. Vključujejo nočno policijsko uro in omejitev gibanja.

Tokajev je še dejal, da bo ne glede na vse ostal v prestolnici in kmalu predstavil predloge za politično preobrazbo države. Tokajev se je pred tem izogibal ostri retoriki in obljubil, da bo upošteval vse legitimne zahteve in pozive protestnikov.

Kazahstanski predsednik je pozval članice Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), varnostno zavezništvo pod vodstvom Moskve, naj pomagajo pri zadušitvi protestov in "premagovanju teroristične grožnje". Dodal je, da so bile "teroristične združbe", ki vodijo proteste, "deležne obsežnega usposabljanja v tujini".

Tokajev je na oblasti od leta 2019. Za naslednika ga je izbral prav Nazarbajev, ki je državi vladal od leta 1989.

Protesti zahtevali smrtne žrtve

Nemiri se sicer nadaljujejo tudi danes. Policija je proti več tisoč protestnikom uporabila solzivec in šok granate. Po navedbah tamkajšnje policije je bilo v nemirih ranjenih več kot 500 civilistov, med njimi tudi 130 žensk in starejših. Protestniki so požgali več kot 120 vozil ter več sto trgovin, restavracij in pisarn. Bile naj bi tudi smrtne žrtve.

Protestniki v Almatyju, med katerimi so številni oboroženi, naj bi po nepotrjenih navedbah lokalnih virov napadli tudi tamkajšnjo predsedniško rezidenco in zavzeli letališče in zgradbo kazahstanskega odbora za nacionalno varnost. Na jugovzhodu države so medtem podrli spomenik Nazarbajevu, ki je državo vodil skoraj 30 let.

Celovita slika dogajanja sicer ni jasna, saj nastajajo motnje v komunikacijskih povezavah in dostopu do medmrežja. Tako prek mobilnih telefonov in spleta ni mogoče doseči novinarjev in drugih prič dogajanja v državi.

Protesti so se začeli v nedeljo v pokrajini Mangistau na zahodu države, ki je bogata z nafto. Povod za proteste je bil sobotni dvig cen utekočinjenega plina, cena se je namreč več kot podvojila. Protestnikov ni pomirilo niti znižanje cen, ki ga je potem odredila vlada.

V protestih je bilo poškodovanih več vladnih poslopij v Almatyju, Šimkentu in Tarazu, ranjenih pa je bilo 95 policistov. Policija je v nemirih prijela več kot 200 ljudi.

Ministrstvo je še sporočilo, da so protestniki izzivali pripadnike varnostnih sil, skupine ljudi so zaprle promet in kršile javni red in mir.

EU poziva k umirjanju strasti

Tiskovni predsednik ruske vlade Dmitrij Peskov je v odzivu na dogajanje dejal, da lahko Kazahstan sam uredi svoje notranje težave in da je pomembno, da se vanje nihče ne vmeša.

V Bruslju so medtem vse vpletene danes pozvali, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko vodila v nadaljnje stopnjevanje nasilja. Ob priznavanju pravice do mirnih demonstracij Evropska unija pričakuje, da te ostanejo nenasilne, oblasti pa poziva, da spoštujejo temeljno pravico do mirnih protestov in sorazmernost pri uporabi sile ter spoštujejo dane zaveze, vključno s svobodo tiska in dostopom do informacij, je sporočila pristojna govorka Evropske komisije Nabila Massrali.

Kot je še dodala, Evropska unija pozorno spremlja razvoj dogodkov v Kazahstanu in spodbuja mirno reševanje razmer z vključujočim dialogom in ob spoštovanju temeljnih pravic.