Po podatkih proopozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo v letalskih napadih ubitih najmanj 39 ljudi, medtem ko aktivistična skupina "Rako potihoma koljejo" poroča o več kot 40 smrtnih žrtvah.

Med ubitimi je po poročanju observatorija sedem žensk in pet otrok, za zdaj pa ni jasno, čigava letala so izvedla napade. "Vemo, da ne gre za letala iz zavezništva okoli ZDA," je za nemško tiskovno agencijo DPA povedal direktor observatorija Rami Abdel Rahman. "Gre bodisi za sirska bodisi za ruska letala. A iz preteklih izkušenj vemo, da letala režima niso sposobna izvesti tako silovitih napadov," je ocenil.

Po Rahmanovih ocenah je cilj napadov "paralizirati Islamsko državo in ji preprečiti pošiljanje okrepitev iz Rake na območje Palmire, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine in so jo skrajneži zavzeli maja lani. V zadnjih tednih je sirska vojska ob podpori ruskih letal skušala napredovati in osvoboditi mesto. Samo v soboto so ruska letala v Palmiri in njeni okolici izvedla okoli 70 napadov, v katerih je umrlo najmanj 18 pripadnikov Islamske države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ta teden presenetljivo napovedal umik večine ruskih vojaških letal iz Sirije, kjer so od konca septembra sodelovala v napadih proti upornikom in odigrala ključno vlogo pri preobratu na bojiščih, na katerih je prav z njihovo pomočjo sirska vojska znova prevzela pobudo in dosegla niz zmag.

Pred tremi tedni so ZDA in Rusija izpogajale prekinitev sovražnosti med vladnimi silami predsednika Bašarja Al Asada in uporniki, iz česar pa so bili izključeni z Al Kaido povezani pripadniki skrajne skupine Fronta Nusra in samooklicane Islamske države, ki poleg znatnega dela ozemlja v Siriji nadzoruje tudi velik del severnega dela sosednjega Iraka.

Ubit ameriški vojak
Pentagon je sporočil, da je bil v soboto na severu Iraka ubit pripadnik ameriških sil, ko je bilo oporišče v Mahmurju tarča raketnega napada. V napadu naj bi bilo manjše število ameriških vojakov tudi ranjeno. Zadnji ameriški vojak, ki je bil pred današnjim dogodkom ubit v sovražnem ognju v Iraku, je bil Joshua Wheeler, ki je umrl oktobra lani med reševalno misijo.

Američana življenje v Mosulu hitro streznilo
Britanski časopis Guardian pa poroča o Američanu, ki se je pridružil Islamski državi, a nato kmalu poskusil pobegniti, saj življenje pod strogimi islamskimi zakoni ni bilo v skladu z njegovimi pričakovanji. 26-letnega Mohamada Džamala Kweisa so kurdske sile zajele v ponedeljek, potem ko jim je sporočil, da se želi predati in nato vrniti v Virginijo v ZDA.

"Ko sem sprejel odločitev, nisem razmišljal trezno," je o svojem odhodu v vrste skrajne sunitske skupine kurdski televizijski postaji K24 povedal Kweis po predaji in pojasnil, da se je za pobeg odločil, ker se ni strinjal z ideologijo Islamske države. Najbolj so ga zmotila stroga pravila in prepoved kajenja.

Kweis se je skrajnežem pridružil v Mosulu, drugem največjem iraškem mestu, ki pa je v rokah Islamske države, in sicer od bliskovite ofenzive v začetku poletja leta 2014, ko so zasedli obsežen del severnega Iraka. Kot je povedal, je v mestu veliko tujih borcev, ki se naokoli sprehajajo z orožjem v rokah, mnogi med njimi pa prihajajo iz srednje in južne Azije.

Da bi se pridružil pripadnikom Islamske države, se je decembra lani iz rodnih ZDA odpravil v London in od tam v Amsterdam, nato pa v Turčijo, kjer se je srečal z neko Iračanko, ki mu je pomagala priti do Mosula, saj je bila njena sestra poročena s skrajnežem.

V Mosul je prispel 16. januarja in kmalu spoznal, da ne želi živeti v okolju s tako strogimi pravili. "Naše dnevno življenje je bilo v bistvu molitev, prehranjevanje in učenje vere okoli osem ur na dan," pravi Kweis, ki se je zato odločil, da se preda kurdskim borcem, za katere je znano, da dobro sodelujejo z Američani.

Televizijski pogovor je Kweis končal z opozorilom svojim rojakom glede Islamske države, ki jo je poimenoval z arabsko besedo Daeš. "Ljudje, ki nadzorujejo Mosul, ne predstavljajo vere. Daeš ne predstavlja vere. Ne vidim jih kot dobre muslimane," je skesano priznal Kweis.