Shod proti priseljencem v Limassolu se je odvil v petek zvečer. Med protestniki je bila tudi nasilna skupina okoli 350 zamaskiranih desničarskih nasilnežev, ki je napadla priseljence in njihove trgovine. Vandali so razbili izložbe več trgovin in zažgali več košev za smeti. Med aretiranimi je bil tudi domnevni organizator protesta, poroča Deutsche Welle. Na videoposnetkih je videti tudi skupino protestnikov, ki je vzklikala gesla proti priseljencem.

Policija je za zatrtje nasilja uporabila solzivec in pridržala 13 ljudi. Med protesti je bilo ob tem ranjenih pet ljudi, vse so oskrbeli v bolnišnici.

Zaradi nasilja je ciprski predsednik Nikos Hristodulides v soboto v predsedniški palači sklical nujni sestanek z nekaterimi člani vlade ter vodstvom varnostnih služb. Hristodulides je obsodil "sramotne podobe" s protestov in namignil, da za nasiljem stoji skupina malih kriminalcev, ki nima neposrednih povezav z migracijami v državi.

Nasilje je izbruhnilo štiri dni zatem, ko je skupina grških Ciprčanov v vasi Chloraka skušala napasti Sirce, ki so protestirali. Vas je že nekaj časa žarišče napetosti med domačini in priseljenci.

Največ prošenj za azil v EU-ju

Na Ciper, državo, ki leži v vzhodnem delu Sredozemskega morja, prihaja vse več prebežnikov, zato se pojavlja tudi vse več napetosti. Po podatkih tamkajšnjega notranjega ministrstva begunci in priseljenci predstavljajo že šest odstotkov prebivalstva, kar je največji delež med vsemi članicami Evropske unije. Ciper letno sprejme tudi največ prošenj za azil v Evropski uniji glede na število prebivalcev.

Begunska taborišča so prenatrpana, ljudje v njih pa živijo v slabih razmerah in v hudi revščini.

Ciper je sicer od leta 1974 razdeljen na grški in turški del. Grški del je od leta 2004 članica EU-ja, zato zakoni in predpisi Unije veljajo le za južni del otoka. Vlada se je zato večkrat pritožila, da prebežniki iz Turčije prihajajo na severni, turški del Cipra, od tam pa prek zelene meje na južni del, s tem pa vstopijo tudi v EU.