Za skrivne zapore v Litvi nista vedela niti takratna predsednika. Foto: EPA
Za skrivne zapore v Litvi nista vedela niti takratna predsednika. Foto: EPA

Do ugotovitve se je dokopala preiskovalna komisija, ki jo je novembra ustanovil litovski parlament. Preiskavo so sprožili, potem ko je ameriška televizijska mreža ABC poročala, da sta bila v Litvi skrivna zapora ameriške obveščevalne agencije Cia za zasliševanje terorističnih osumljencev.

Zapora odprli leta 2002 in 2004
"Lokacije so obstajale, mogoče je bilo prehajati čez litovsko mejo in letala so pristajala," je sporočil vodja komisije Arvydas Anusauskas, ki je predstavil ugotovitve komisije. Opozoril pa je, da ni mogoče z gotovostjo reči, ali je bil kakšen osumljenec dejansko prepeljan v Litvo na zaslišanje. "Glede 'tovora' ne morem potrditi ničesar, ker litovske oblasti niso mogle izvajati običajnega nadzora, torej kaj so prevažali, ni znano," je pojasnil.

"Identificirali smo lokacije. Prvi projekt se je začel leta 2002, glede na naše podatke pa naj bi tam bival le en človek. Druga lokacija je bila vzpostavljena leta 2004," je povedal Anusauskas in dodal, da predsednika, ki sta v tem obdobju vodila državo, o tem "nista bila obveščena oz. sta bila obveščena le površno".