Prvič od napada ruskih sil na Ukrajino 24. februarja letos v Luganu v Švici poteka mednarodna donatorska konferenca za obnovo uničenih ukrajinskih mest. Konference se bo udeležilo približno 1000 ljudi, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter predsedniki vlad Češke, Litve in Poljske.
Cilj konference je določiti načela in prednostne naloge za proces obnove, ki naj bi se začel že med samo vojno.
"Obnova Ukrajine je najbolj ambiciozen projekt našega časa in hkrati največji prispevek k podpori svetovnega miru," je v videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Prisotne je opozoril, da so naložbe, ki bodo potrebne, skupna naloga celotnega demokratičnega sveta, ne pa naloga enega samega naroda. Predsednik Švice Ignazio Cassis pa je poudaril, da je ključnega pomena, da se ukrajinskemu ljudstvu zagotovi možnost vrnitve k normalnemu in mirnemu življenju.
Kako bi potekala obnova?
Kot predstavnik Ukrajine se je dogodka udeležil tudi predsednik vlade Denis Šmigalj, ki je dejal, da bo obnova Ukrajine po njegovi oceni stala 750 milijard dolarjev, pri čemer je vztrajal, da je treba za obnovo opustošenih delov države uporabiti zaseženo rusko premoženje.
Evropska investicijska banka je predlagala strukturo financiranja, ki je bila uporabljena med pandemijo covida-19, prek katere bi Ukrajini pomagali pri obnovi z do sto milijard dolarjev naložb. Prvih 20 milijard dolarjev nameravajo zagotoviti s prispevki držav Evropske unije in iz proračuna EU-ja v obliki nepovratnih sredstev, posojil in garancij.
Putin ruski vojski naročil nadaljevanje ofenzive
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem obrambnemu ministru Sergeju Šojguju naročil, naj nadaljuje ofenzivo v Ukrajini, potem ko so ruske sile v nedeljo razglasile prevzem nadzora nad celotno regijo Lugansk. Putin je po navedbah britanskega BBC-ja ruskim enotam čestital za zavzetje celotne regije Lugansk, prav tako pa naj bi dva generala odlikoval z nazivom "junak Rusije".
Iz ukrajinskega generalštaba pa so sporočili, da ruske enote poskušajo ukrajinsko vojsko potisniti za novo obrambno črto med mesta Siversk, Soledar in Bahmut, ki so od Slovjanska in Kramatorska oddaljena med 30 in 40 km.
Po poročanju BBC-ja naj bi rusko topništvo v nedeljo med napredovanjem vojske proti Slovjansku ubilo šest civilistov in jih poškodovalo 19.
Kačji otok vrnjen pod jurisdikcijo Ukrajine
Medtem je Moskva obtožila Kijev, da je v nedeljo izstrelil rakete na obmejno rusko mesto Belgorod in tam po besedah regijskega guvernerja Vjačeslava Gladkova uničil več deset stanovanjskih stavb.
Ukrajinske oblasti teh navedb za zdaj niso komentirale.
Tiskovna predstavnica ukrajinskih sil na jugu države Natalija Gumenjuk je sporočila, da ukrajinska zastava znova plapola na Kačjem otoku, potem ko je Ukrajina znova prevzela nadzor nad otokom, ki ga je Rusija zavzela v prvih dneh invazije.
"Vojaška operacija je bila končana in ozemlje je vrnjeno pod jurisdikcijo Ukrajine," je dodala Gumenjuk. Ob tem ni navedla, ali so se na otok vrnili tudi ukrajinski vojaki.
Predsednik Zelenski je že v nočnem nagovoru obljubil, da bo Ukrajina znova prevzela nadzor nad izgubljenimi ozemlji, tudi Lisičanskom. Dodal je, da bodo to dosegli s pomočjo orožja daljšega dosega z Zahoda, poroča Al Džazira.
V Turčiji zajeli rusko ladjo z žitom
V Turčiji so medtem zajeli rusko tovorno ladjo z domnevno ukradenim ukrajinskim žitom. "Vzpostavili smo popolno sodelovanje. Ladja trenutno stoji na vhodu v pristanišče, zadržali so jo turški carinski organi," je za ukrajinsko nacionalno televizijo povedal ukrajinski veleposlanik v Turčiji Vasil Bodnar.
Preiskovalci bodo o usodi ladje odločali danes. Ukrajina Rusijo obtožuje kraje žita z ozemelj, ki so jih zasedli med invazijo. Kremelj navedbe zanika.
Papež želi v prizadevanjih za mir v Ukrajini obiskati Moskvo in Kijev
Papež Frančišek je v ekskluzivnem pogovoru za agencijo Reuters povedal, da želi obiskati Moskvo in Kijev, da bi prispeval k miru v Ukrajini. Zanikal je poročanje medijev, da namerava kmalu odstopiti. Konec meseca bo predvidoma obiskal Kanado, zatem pa upa, da bo lahko čim prej obiskal prestolnici Ukrajine in Rusije.
Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, je v stikih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o morebitnem obisku Moskve. V četrtek je papež Moskvo sicer eksplicitno obtožil, da izvaja kruto in nesmiselno agresivno vojno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje