Rusko obrambno ministrstvo je sprva poročalo, da je bilo v napadu ubitih 40 ukrajinskih vojnih ujetnikov, 75 pa ranjenih. Prav tako so navedli, da je bilo ranjenih tudi osem uslužbencev zapora. Pozneje so proruski separatisti sporočili, da se je število smrtnih žrtev povzpelo na 53. Na ministrstvu so izrazili prepričanje, da je bil namen napada prestrašiti ukrajinske vojake in jih odvrniti od predaje.

Prav tako pa so navedli, da so bili v zaporu pridržani pripadniki ukrajinskega zloglasnega skrajno desnega bataljona Azov, ki je do zadnjega vztrajal pri obrambi mesta Mariupolj.

Kijev je obtožbe že zanikal. "Ukrajinske oborožene sile, ki v celoti spoštujejo in izpolnjujejo načela in norme mednarodnega humanitarnega prava, nikoli niso izvajale in ne izvajajo obstreljevanja civilne infrastrukture, zlasti ne krajev, kjer so verjetno vojni ujetniki," je sporočila ukrajinska vojska.

Namesto tega so ukrajinske oblasti za artilerijsko obstreljevanje zapora obtožile ruske sile in dodale, da Rusija s svojimi obtožbami skuša prikriti mučenje in usmrtitve zapornikov.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je obtožbe Rusije označil za klasično, cinično in dobro premišljeno operacijo širjenja laži. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je Rusijo obtožil vojnega zločina in zaveznice pozval, naj odločno obsodijo brutalno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in Rusijo uvrstijo med države podpornice terorizma.

Na ruskem obrambnem ministrstvu so sicer navedli, da so bili v zaporu pridržani pripadniki ukrajinskega bataljona Azov, ki je do zadnjega vztrajal pri obrambi mesta Mariupolj.

Rusija bataljon Azov, nekdanjo paravojaško organizacijo s povezavami s skrajno desnimi skupinami, opisuje kot neonacistično organizacijo.

V obstreljevanju Mikolajiva več mrtvih

Medtem pa je regionalni guverner Mikolajiva Vitalij Kim sporočil, da je bilo v ruskem obstreljevanju ukrajinskega mesta Mikolajiv blizu južne fronte v bližini avtobusne postaje ubitih pet ljudi, sedem pa ranjenih.

Po navedbah Kijeva je rusko obstreljevanje Mikolajiva že v četrtek poškodovalo ali uničilo več stavb, vključno s stanovanjskimi hišami. Poškodovana naj bi bila tudi točka za dostavo humanitarne pomoči, trije ljudje pa so bili ranjeni, poroča AFP.

Mikolajiv, ki leži blizu Črnega morja, je do zdaj zapustila že približno polovica prebivalcev. Pred vojno je v mestu živelo skoraj 500.000 ljudi. Mesto je tudi največje urbano središče pod nadzorom ukrajinskih sil v bližini frontne črte v regiji Herson, kjer je ukrajinska vojska v zadnjih dneh sprožila protiofenzivo.

V prvih bojnih vrstah tudi skupina Wagner?

Britansko obrambno ministrstvo, ki se sklicuje na podatke obveščevalnih služb, pa je sporočilo, da se v Ukrajini v prvih bojnih vrstah z rednimi enotami ruske vojske borijo tudi plačanci iz skupine Wagner.

Vojska naj bi jim zaradi pomanjkanja pehotnih enot na nekaterih delih frontne črte popolnoma predala odgovornost. "To je bistvena sprememba v primerjavi s prejšnjimi napotitvami skupine od leta 2015, ko je običajno izvajala misije, ki so bile ločene od odkritih, obsežnih rednih ruskih vojaških dejavnosti," je zapisalo ministrstvo.

Poročila o tem, da skupina Wagner sodeluje z rusko vlado in da je ta njene borce napotila v Sirijo, Srednjeafriško republiko, pa tudi v Ukrajino, so obstajala že v preteklosti, a je Moskva to vselej zavračala in trdila, da povezav med redno vojsko in plačanci ni.

Sorodna novica Preplah v Evropi zaradi morebitnega prihoda ruskih plačancev v Mali

V Londonu ocenjujejo, da se je vloga plačancev spremenila, ker si ruske sile prizadevajo nadomestiti očitno pomanjkanje pehotnih enot v Ukrajini. Vendar je po njihovi oceni malo verjetno, da bi Wagnerjeve sile zadostovale za bistveno spremembo poteka vojne v Ukrajini.

Neimenovani evropski uradnik je aprila dejal, da naj bi se v Ukrajini skupaj z ruskimi silami borilo tudi do 20.000 Wagnerjevih plačancev in članov drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije.

Vodja preiskovalne spletne strani Bellingcat Kristo Grozev pa je med pričanjem v odboru britanskega parlamenta aprila povedal, da naj bi bilo na bojiščih v Ukrajini ubitih že 3000 pripadnikov zasebnega vojaškega podjetja Wagner ter da je število plačancev, ki se borijo skupaj z ruskimi silami, veliko večje od pričakovanj.