Vsi se strinjajo, da gre za zgodovinsko priložnost za krepitev čezatlantske vezi, pri čemer obstaja "široko strinjanje", da bodo za to potrebna dodatna sredstva, je o tem danes dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Načrtovana reforma zavezništva, imenovana Nato 2030, bo ena osrednjih tem vrha Nata 14. junija. Danes so o tem že virtualno razpravljali zunanji ministri zavezništva, zdaj pa poteka še virtualno zasedanje obrambnih ministrov.

Stoltenberg je današnjo razpravo opisal kot zelo dobro. "Vsi se strinjajo, da je to zgodovinska priložnost za okrepitev čezatlantske vezi in da moramo skupaj storiti več," je dejal po zasedanju zunanjih ministrov. A konsenza še ni. "Obstaja široko strinjanje, da bo to terjalo dodatna sredstva," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo do vrha začrtali velikopotezen načrt za Nato 2030.

Natov proračun zdaj znaša 2,57 milijarde evrov. Slovenija vanj prispeva 5,9 milijona evrov ali 0,23 odstotka. Kolikšno naj bi bilo povečanje skupnega proračuna, za zdaj ni znano.

Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA danes podprla načrte za krepitev Natovega proračuna in dejala, da so Stoltenbergovi predlogi zelo dobri.

A zaveznice so po neuradnih informacijah večinoma previdne, saj želijo najprej preučiti, kaj točno bo pomenila krepitev skupnega proračuna. Med najprevidnejšimi naj bi bila Francija, ki opozarja na morebitne negativne posledice krepitve zavezniškega proračuna na obrambne načrte EU-ja.

Stoltenberg je danes izpostavil, da ni nikakršnega protislovja med nacionalnimi in Natovimi obrambnimi prizadevanji. Znova je tudi poudaril, da je skupno financiranje naložba v vez med Evropo in Severno Ameriko.

Čeprav imajo ZDA novega predsednika Joeja Bidna, ki z zaveznicami govori z drugačnim tonom kot predhodnik Donald Trump, pa temeljna ameriška premisa, da bi morale evropske zaveznice za obrambo namenjati več, presega posamezen predsedniški mandat v Washingtonu.

V Natu poudarjajo, da bo vrh 14. junija, ki bo za Bidna prvi, prelomen za zavezništvo in da v vse bolj konkurenčnem in nepredvidljivem svetu potrebujemo čezatlantsko enotnost. Med ključnimi izzivi izpostavljajo destabilizacijske dejavnosti Rusije, grožnjo terorizma, sofisticirane kibernetske napade, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb.

Zasedanja zunanjih ministrov se je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, ki je po navedbah ministrstva izpostavil, da mora biti agenda Nato 2030 velikopotezna, a realistična hkrati, ko se prilagaja novi geopolitični realnosti naraščajoče strateške tekmovalnosti. Prav tako je poudaril, da je ta agenda pomembna tudi z vidika krepitve in poglabljanja partnerstev, zlasti z EU-jem, saj vseh kompleksnih izzivov ne bo mogoče nasloviti ločeno.

Ministri danes razpravljajo tudi o Afganistanu in dogajanju v Ukrajini in Belorusiji.

V povezavi z Belorusijo je Stoltenberg danes ponovil, da so se zaveznice pretekli teden dogovorile o zelo močni izjavi, s katero so odločno obsodile prisilni pristanek letala irske letalske družbe Ryanair, ki so ga beloruske oblasti preusmerile v Minsk, da bi aretirale opozicijskega novinarja Romana Protasjeviča. Ob tem so pozvale k neodvisni mednarodni preiskavi dogodka in zahtevale takojšnjo izpustitev Protasjeviča in njegovega dekleta.