Napad v centru Jehovovih prič v Hamburgu je znova načel večno vprašanje o tem, kako dobro sodelujejo različni deli zveznega sistema, in dal argument tistim v vladni koaliciji, ki zahtevajo večji nadzor nad orožjem, poroča Guardian.

Oblasti v Hamburgu poudarjajo, kako hiter je bil odziv policije – posebna enota je prispela na kraj dogodka le nekaj minut po tem, ko je 35-letni napadalec izstrelil prve krogle.

Od leta 2021 mesto pilotno preizkuša posebno enoto, zgrajeno po vzoru dunajskih, potem ko so bili v streljanju novembra 2020 ubiti štirje ljudje. V sklopu pobude, ki je naletela na veliko pohval, dve vozili, vsako s po štirimi do zob oboroženimi specialci, med poldnevom in 22. uro od ponedeljka do četrtka patruljirata po hamburških ulicah.

Strokovnjaki so si enotni, da so policisti zagotovo rešili kar nekaj življenj, ko so na kraj dogajanja prispeli že po štirih minutah in vdrli v center, kjer je skušal Philipp Fusz, poslovni svetovalec, ki je pred letom in pol izstopil iz Jehovovih prič, s svojim polavtomatskim orožjem pobiti 36 ljudi. Fusz je pred policijo zbežal v prvo nadstropje, kjer pa si je nato sodil sam.

Zakaj so oblasti spregledale znake?

A javnost se zdaj sprašuje, zakaj omenjena posebna enota ne deluje vsak dan. Prav tako se poraja veliko vprašanj glede odziva oblasti na anonimno pismo, poslano pred dvema mesecema glede Fuszovega duševnega zdravja. Na začetku februarja so policisti obiskali Fusza na njegovem domu v Hamburgu, a mu izdali le opozorilo, ko so odkrili kroglo na vrhu sefa, v katerem naj bi hranil pištolo in strelivo.

Kot kaže, mestne zdravstvene oblasti niso imele ničesar pri tem nenapovedanem obisku policije, čeprav je bilo kar nekaj znakov, vključno z anonimnim pismom, da ima Fusz resne psihološke težave, a je zavračal strokovno pomoč. Fusz je bil tudi član hamburškega strelskega kluba in je imel orožarsko licenco od decembra lani. Po kakšnem postopku so mu licenco izdali kljub psihološkim motnjam, je zdaj stvar preiskave.

“Če bi bila inšpekcija na terenu opravljena in če bi se upoštevali tudi ti javno dostopni podatki, bi moral zakon zagotoviti dovolj ustrezno podlago za ukrepanje in psihološko poročilo. Treba je preveriti, zakaj varnostne oblasti niso prišle do te točke," je dejal Sebastian Fiedler, predstavnik parlamentarne skupine vladajočega SPD-ja za kriminalno politiko.

Nancy Faeser, zvezna notranja ministrica, pa je napovedala revizijo amandmaja zakona o orožju, o katerem razpravljajo že od decembra po aretaciji 25 ljudi, ki jih sumijo načrtovanja napada na parlament. “Zagotovo je treba znova preučiti zakon in pogledati, ali so v njem še kakšne vrzeli. Predvsem si želimo boljšega sodelovanja med oblastmi, jasno pa je, da morajo biti ukrepi tudi sorazmerni.”

Postopno zaostrovanje ukrepov

Čeprav ima Nemčija eno najstrožjih orožarskih zakonodaj v Evropi, pa ima tudi enega najvišjih deležev strelnega orožja na prebivalca. Približno milijon ljudi ima skupaj več kot pet milijonov pištol – in to povsem zakonito. Večina od njih je športnih strelcev, lovcev ali gozdarjev.

Čeprav so strelski pohodi redki, pa vsako leto zaradi strelne rane umre 155 ljudi.

V zadnjih 20 letih se nadzor postopoma zaostruje – potem ko je bilo leta 2002 v streljanju v šoli v Erfurtu ubitih 16 ljudi, so oblasti dvignile starostno mejo za posedovanje orožja z 18 na 21 let.

Uvedli so tudi naključna preverjanja, s tem bi zagotovili, da lastniki strelsko orožje hranijo ustrezno. Potem ko je Tobias Rathjen, ki so mu zdravniki postavili diagnozo paranoidnih motenj, leta 2020 umoril devet ljudi, so uvedli tudi psihološke preglede tistih, ki zaprosijo za orožarsko licenco.

Nancy Faeser je že napovedala uvedbo dodatnih ukrepov, vključno s popolno prepovedjo polavtomatskega orožja v zasebni lasti, je pa naletela na precejšen odpor koalicijske partnerice FDP, še navaja Guardian.