Proteste je sprožila odločitev predsednika konservativnega CDU-ja in kanclerskega kandidata konservativne unije CDU/CSU Friedricha Merza, ki je podporo za zakon o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah iskal pri skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD).

S tem je bil v Nemčiji prekršen dolgoletni tabu sodelovanja s skrajno desnico, t. i. požarni zid, kar je sprožilo ogorčenje v politiki in širše v družbi.

Protestniki so se zbrali pred stavbo Reichstaga, nato pa odšli proti sedežu CDU-ja. Vzdušje v državi je še toliko bolj razgreto, saj se približujejo predčasne parlamentarne volitve, razpisane za 23. februarja.

Približno 15.000 protestnikov se je zbralo tudi v Saarbrücknu, med 13.000 in 14.000 v Kielu, o protestih poročajo iz Regensburga, Ulma, Potsdama, v Kölnu so protestirali s plovili na Renu.

Shod v Berlinu so organizirala civilna združenja proti desnici in sindikati, potekal pa je pod geslom Vstaja spodobnih – mi smo požarni zid.

Že v soboto se je na protestih po vsej državi po podatkih javne radiotelevizije ARD zbralo več kot 220.000 ljudi. Pozivu so se odzvali številni sindikati, civilna družba, skupine za človekove pravice, cerkve in okoljski aktivisti.

CDU sodeloval s skrajno desnico

Unija CDU/CSU pod vodstvom Merza, ki naskakuje položaj kanclerja, je z liberalci in AfD-jem ta teden sprejela nezavezujočo deklaracijo o zaostritvi migracijske politike, za sprejem zakona pa je zmanjkalo glasov.

"Mislim, da se veliko ljudi zaveda, da je potrebna večja doslednost pri omejevanju migracij v Nemčiji. Vendar pa docela zavračam sodelovanje z AfD-jem," je dejal eden izmed udeležencev protestov.

Merz je bil pripravljen sprejeti zaostritev priseljenske zakonodaje s pomočjo AfD-ja, domnevno, da bi na koncu zmanjšal njeno moč. "Prizadevam si rešiti težavo, ki je v zadnjih desetih letih pomagala okrepiti stranko AfD," je dejal.

Danes je izključil možnost, da bi se v vladi, ki bi jo vodil, zanašal na glasove AfD-ja. "Med nami in AfD-jem ne bo sodelovanja. Borimo se za politično večino v široki sredini našega demokratičnega spektra," je dejal. Na vprašanje, ali bi sprejel glasove AfD-ja, da bi si zagotovil politično večino, je odgovoril: "Ne."

Medtem pa kancler Olaf Scholz (SPD) opozarja, da bi lahko konservativci in skrajna desnica združili moči pri upravljanju države, podobno, kot se je že zgodilo v drugih državah.

Kaj je dosegel Merz?

Kaj je Merz na koncu dosegel? Sprejeta je bila deklaracija, ne zakon, torej je razočaral tudi tiste, ki so si obetali strožje omejitve. Merz si je nakopal proteste, izstope iz lastne stranke, otežil je oblikovanje prihodnje vlade s Socialdemokrati in Zelenimi, priljubljenost stranke AfD se krepi in znaša približno 22 odstotkov.

Predlogi CDU/CSU-ja vsebinsko pomenijo stalne poostrene nadzore na nemških mejah z doslednim zavračanjem prosilcev za azil, torej kršitev evropskega prava, ki bi vodilo v preizkušanje pred evropskim sodiščem v Luksemburgu. Če Nemčija uresniči, za kar si CDU/CSU prizadeva, se dokončno sesujejo evropska azilna politika in schengenska pravila, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.