Predsednik Benigno Aquino je obiskal prizadeta območja in tudi sam pomagal pri razdeljevanju pomoči. Foto: Reuters
Predsednik Benigno Aquino je obiskal prizadeta območja in tudi sam pomagal pri razdeljevanju pomoči. Foto: Reuters

POSLEDICA PODNEBNIH SPREMEMB? Po tajfunu Haijan, ki je prinesel najmočnejše vetrove v zgodovini, saj je veter pihal 300 kilometrov na uro, so se znova sprožile razprave o vzroku takšnih pojavov. Tropske nevihte, ki se odvisno od območja imenujejo ciklon, orkan in tajfun, so tudi za klimatologe še vedno precejšnja neznanka. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je sporočil, da je "precej verjetno", da se bodo nevihte v tem stoletju še krepile, a hkrati opozoril, da je nemogoče povezati enkraten dogodek, kot je bil Haijan, z vplivom podnebnih sprememb. Avstralski klimatologi pa opozarjajo, da podnebne spremembe povzročajo, da se voda na površju segreva, kar nevihtam daje več energije. Poleg tega se dviga raven morja, kar tudi pripore k močnejšim nevihtam. Filipini so sicer navajeni živeti z nevarnostjo, ki jo prinašajo tajfuni, saj jih državo doseže okoli 20 letno, a večina jih je do zdaj prizadela severne dele države, zdaj pa so vse pogostejši tudi na jugu.

Filipini
Zasilni počitek sredi razdejanja - podoba kraja Palo, pokrajina Lejte, Filipini. Foto: Reuters
Filipini
Razdeljevanje pomoči in ocenjevanje škode je oteženo tudi zaradi geografske podobe države, ki jo sestavlja kar 7.107 otokov, izmed katerih jih je naseljenih približno 800. Foto: Reuters
Na milijone Filipincev čaka na pomoč

"Številka, ki jo imam, je okoli 2.000, a se še vedno lahko poveča," je v pogovoru za CNN dejal filipinski predsednik. "Deset tisoč je po mojem mnenju pretirana številka in posledica čustvene drame," je prepričan.

Medtem v otoški državi poteka bitka s časom, da bi preživelim ponudili vsaj osnovno pomoč. ZDA in Velika Britanija so tja napotile svoje vojne ladje, Združeni narodi na vseh koncih zbirajo sredstva.

ZDA so proti Filipinom poslale letalonosilko USS George Washington, na kateri je okoli 5.000 mornarjev in 80 letal, na prizadeto območje pa prihajajo tudi druge ladje ameriške mornarice, ki bodo pomagale pri razdeljevanju pomoči ter evakuaciji ranjenih.

London pa je na Filipine poslal bojno ladjo, na kateri je oprema za predelavo morske vode v pitno, in transportno vojaško letalo.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je razmere v tej azijski državi opisal kot "srce parajoče" in napovedal, da je organizacija sprožila veliko humanitarno akcijo, za najnujnejšo prvo pomoč pa je Filipinom že poslala 25 milijonov dolarjev. "Umrlo je več tisoč ljudi, prizadetih pa je skoraj deset milijonov. V teh težkih časih pokažimo solidarnost s Filipinci," je pozval vse prebivalce sveta k dobrodelnosti.

ZN je pozval k zbiranju sredstev za žrtve tajfuna in zbrati želijo 300 milijonov ameriških dolarjev. "Sprožili smo akcijski načrt, ki se osredotoča na zagotovitev prehrane, zdravil, sanitetne opreme in zatočišč ter na zaščito najranljivejših. Upam, da bodo donatorji velikodušni," je dejala podsekretarka ZN-a, pristojna za humanitarne zadeve Valerie Amos.

Stanje nacionalne katastrofe
Predsednik Aquino je v državi razglasil stanje nacionalne katastrofe. Do popolnoma uničenih vasic v osrednjih delih najbolj prizadetih pokrajin Lejte in Samar reševalci sploh še niso prišli.

"Iz številnih vasi nismo prejeli nikakršnih poročil ali klicev na pomoč. Ta tišina običajno pomeni, da je stanje grozljivo," je dejal ameriški prostovoljec Joseph Curry in dodal: "Obstajajo predeli, kjer so ulice dobesedno prekrite s trupli. Treba jih je hitro zažgati, da bi preprečili izbruh bolezni, a cepiva proti tetanusu sploh nimamo." "Trupla so v vodi, na mostovih, na obeh straneh cest," pa je pretresen povedal vodja filipinskega Rdečega križa.

Težava so tudi roparji, ki se skušajo okoristiti s tistim malim, kar je vrednega v Taclobanu in okolici sploh še ostalo, zato so oblasti na območje poslale tudi več tisoč oboroženih policistov, ki bodo predrzneže skušali odvrniti od kaznivih dejanj. Hkrati skušajo iz popolnoma porušenega mesta odpeljati čim več domačinov, prvi so na vrsti bolni, poškodovani, starejši in otroci.

Pomoč za Filipince so začele zbirati nekatere slovenske humanitarne organizacije in z denarnimi prispevki lahko pomagajo tudi Slovenci.

------------------

Rdeči križ Slovenije prosi in poziva vse, ki želijo pomagati prizadetim, da svoj prispevek nakažejo, s plačilnim obrazcem UPN, na TRR Rdečega križa Slovenije SI56 03100-1111122296, sklic oziroma referenca 00 937053, s pripisom Tajfun Filipini.

------------------

Pri Karitasu je mogoče sredstva za ta namen posredovati na:
Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 02140-0015556761
Namen: FILIPINI
Sklic: 00 621
Koda namena: CHAR
BIC banke: LJBASI2X

------------------

Pomagate lahko tudi prek UNICEF-a:

Prejemnik: Slovenska fundacija za UNICEF, Pavšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
Namen: Pomagajte filipinskim otrokom ponovno zaživeti
Koda namena: CHAR
Številka računa: SI56 0201 3025 9875 526
BIC banke prejemnika: LJBASI2X
Sklic: SI 00 41107

Uničena tudi infrastruktura
Tajfun Haijan je prizadel več kot devet milijonov prebivalcev osrednjega dela države, številni morajo zdaj preživeti brez hrane, pitne vode in strehe nad glavo. Razdeljevanje pomoči je oteženo tudi zato, ker so številne ceste, letališča in mostovi uničeni ali prekriti s stvarmi, ki so jih razmetali izjemno močan veter in visoki valovi.

Nekatere države in organizacije so že poslale denarno pomoč, na primer Avstralija, Kitajska, Indonezija, Japonska, Velika Britanija in ZDA. Evropska komisija je Filipinom namenila tri milijone evrov.

Tajfun Haijan je po razdejanju na Filipinih oslabel v tropsko nevihto in dosegel Vietnam. Tam je zahteval 13 smrtnih žrtev, a ti ljudje naj bi umrli med samo evakuacijo, ne pa zaradi moči Haijana. Nevihta se je nato premaknila še na jug Kitajske.

POSLEDICA PODNEBNIH SPREMEMB? Po tajfunu Haijan, ki je prinesel najmočnejše vetrove v zgodovini, saj je veter pihal 300 kilometrov na uro, so se znova sprožile razprave o vzroku takšnih pojavov. Tropske nevihte, ki se odvisno od območja imenujejo ciklon, orkan in tajfun, so tudi za klimatologe še vedno precejšnja neznanka. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je sporočil, da je "precej verjetno", da se bodo nevihte v tem stoletju še krepile, a hkrati opozoril, da je nemogoče povezati enkraten dogodek, kot je bil Haijan, z vplivom podnebnih sprememb. Avstralski klimatologi pa opozarjajo, da podnebne spremembe povzročajo, da se voda na površju segreva, kar nevihtam daje več energije. Poleg tega se dviga raven morja, kar tudi pripore k močnejšim nevihtam. Filipini so sicer navajeni živeti z nevarnostjo, ki jo prinašajo tajfuni, saj jih državo doseže okoli 20 letno, a večina jih je do zdaj prizadela severne dele države, zdaj pa so vse pogostejši tudi na jugu.

Na milijone Filipincev čaka na pomoč