Poslanci so zakon sprejeli kljub večmesečnim opozorilom novinarjev in aktivistov, da bo omejil svobodo govora in zadušil neodvisne medije ter da pomeni korak k uvedbi cenzure.

Od 63 navzočih poslancev jih je za glasovalo 47, proti pa 16. Opozicijski poslanci so v razpravi pozivali k umiku zakona, a je bil na koncu sprejet z glasovi poslancev vladajoče večine, ki jo nadzira predsednik entitete Milorad Dodik.

Opozicijski poslanec Igor Crnadak je v razpravi izpostavil, da želijo oblasti v Banjaluki z zakonom ustvariti "poslušno družbo", poroča mreža Radio Slobodna Evropa.

V zakonu, ki predvideva denarne kazni, so kot obrekovanje opredeljene zlonamerne ali neresnične trditve o neki osebi.

Spremembe kazenskega zakonika z vnovično opredelitvijo obrekovanja kot kaznivega dejanja so v Banjaluki napovedali lansko jesen, pobudnik pa je bil Dodik, ki vodi v entiteti vladajočo stranko Zveza neodvisnih socialdemokratov. Trdil je, da želi preprečiti širjenje neresničnih informacij v javnosti in medijih.

Kritike tudi iz EU in ZDA

Skupščina je osnutek zakona sprejela marca, nato pa je bil dva meseca v javni razpravi. Po številnih kritikah ter pozivih domačih in tujih novinarskih in nevladnih organizacij, pa tudi EU-ja in ZDA, naj zakona ne sprejemajo, so v končnem predlogu zakona samo znižali predvidene denarne kazni.

V osnutku so namreč predvidevali, da bo za žalitev dobrega imena in časti najnižja kazen 2500 evrov, najvišja pa več kot 50.000 evrov. V končnem predlogu pa so predvidene kazni od tisoč do 3000 evrov.

Ostaja pa določilo, po katerem je za "nepooblaščeno objavljanje in kazanje tujih dokumentov, portretov in posnetkov" zagrožena denarna kazen ali do dve leti zapora.

Kljub omenjenim omilitvam so novinarske organizacije opozarjale, da bo prav zato, ker obstaja možnost kazenskega pregona in dolgotrajnih sojenj, zakon glavno orožje oblasti za zadušitev kritik.

EU je že ob pobudi za sprejetje zakona izrazil zaskrbljenost in ocenil, da bi pomenil korak nazaj za BiH na njeni evropski poti.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović pa je danes dejala, da bo obravnava obrekovanja kot kaznivega dejanja poslabšala že tako neugodne razmere za delo medijev v Republiki Srbski in otežila nadzor nad oblastmi.

Bosna in Hercegovina je bila sicer prva država v regiji, ki je dekriminalizirala obrekovanje. Skupščina Republike Srbske pa je julija 2001 sprejela zakon o zaščiti pred obrekovanjem, s katerim ga je iz kazenskega premestila v civilno pravo.