Richmond je bil v času državljanske vojne med letoma 1861 in 1865 prestolnica konfederacije, Lee pa njen najpomembnejši general.

Njegovi spomeniki so bili tarče protestov tudi drugje po ZDA, na primer v Charlottesvillu, prav tako v Virginiji, kjer je beli rasistični skrajnež zapeljal z avtomobilom v množico protestnikov, ki so zahtevali odstranitev kipa, ter pri tem ubil žensko. Takratni predsednik ZDA Donald Trump je potem izenačil rasiste in protestnike z besedami, da so dobri ljudje na obeh straneh.

Leejev kip je stal na 12 metrov visokem podstavku, odkrili pa so ga že leta 1890. Nasprotniki rasizma v ZDA so ga želeli odstraniti v času protestov po smrti temnopoltega Georgea Floyda, ki ga je maja 2020 v Minneapolisu ubil beli policist.

Kip so postavili demokrati, ki so do 70. oziroma 80. let prejšnjega stoletja prevladovali na ameriškem jugu, zadnja leta so ga branili republikanci, ki so zamenjali vloge z demokrati glede odnosa do temnopoltih. Virginija je medtem spet postala večinsko demokratska zaradi širjenja predmestij Washingtona in kip je v bistvu ukazal podreti demokratski guverner države Ralph Northam.

Ob dogodku je guverner izjavil, da Richmond zdaj več ni prestolnica konfederacije. "Smo raznoliko, odprto in gostoljubno mesto, zato morajo naši simboli odsevati to realnost," je dejal Northam.

Branitelji kipov v spomin na konfederacijo trdijo, da gre za ohranjanje zgodovinskega spomina in dediščine. Za temnopolte Američane je to spomin in dediščina suženjstva, za ohranitev katerega se je borila konfederacija. Večina spomenikov je bila postavljena v desetletjih po koncu državljanske vojne, ko so belci na poraženem jugu ponovno prevzemali nadzor nad družbo in zatirali temnopolto prebivalstvo s fizičnim nasiljem, segregacijo in zakoni.