Papež medtem poziva k več misijonarjem na območju, v dokumentu Draga Amazonija (Querida Amazonia) pa tudi spodbuja vlogo laikov v cerkvenih skupnostih.

V delovnem dokumentu škofovske sinode, ki je potekala oktobra lani v Vatikanu, je papež predlagal, da bi pomanjkanje duhovnikov reševali s posvečenjem "preizkušenih" ovdovelih ali poročenih moških (viri probati).

A njegov predlog je Cerkev razdelil. Med odločnimi nasprotniki posvečenja poročenih moških je tudi Frančiškov predhodnik, papež Benedikt XVI., ki je s položaja odstopil februarja 2013.

V Katoliški cerkvi je za zdaj mogoče zgolj posvečenje neporočenih moških, ki se zaobljubijo celibatu.

Ženske ne smejo postati duhovnice

V posinodalni spodbudi papež omenja tudi vlogo žensk pri širjenju vere v Amazoniji, zavrača pa možnost, da bi postale duhovnice. Ob tem sicer spodbuja, da bi jim omogočili uradne cerkvene službe. To je predlagal že v delovnem dokumentu in s tem sprožil burno razpravo v cerkvenih vrstah.

Papež v dokumentu omenja "četvero velikih sanj". Da bi se ta regija borila za pravice najbolj ubogih, da bi varovala svoje kulturno bogastvo, da bi ohranjala svojo naravno lepoto ter da bi se krščanske skupnosti v Amazoniji angažirale in vključile v družbo.

Zasužnjevanje ljudi od oblasti in kapitala

Frančišek poudarja, da je do okolja prijazen pristop tudi socialni pristop, in opozarja na zasužnjevanje avtohtonih prebivalcev od lokalnih oblasti in kapitala. Gospodarske dejavnosti, ki spodbujajo opustošenje, uboje in korupcijo v Amazoniji, pa papež v dokumentu označi za "krivico in zločin".

Opozarja tudi na nujnost ohranitve kulturnih korenin, a zavrača "zaprto domorodstvo". Kot navaja, se tudi druge kulture lahko učijo od ljudstev, ki "so razvila kulturni zaklad v povezanosti z naravo". Papež tudi priporoča, da je v kakršnem koli načrtu za Amazonijo treba upoštevati pravice tamkajšnjih ljudstev in pri tem poskrbeti tudi za varovanje njihovega naravnega okolja, s katerim so ljudje tesno povezani.

Frančišek tudi poudarja, da je od "zdravja Amazonije" odvisno ravnovesje planeta. Piše, da obstajajo močni interesi, ki niso samo lokalni, ampak tudi mednarodni. Zato rešitev po njegovem mnenju ni v internacionalizaciji Amazonije, ampak v večji vlogi vlad držav v regiji. Trajnostni razvoj pa bi moral pomeniti, da bi bili prebivalci vedno obveščeni o načrtih, ki jih zadevajo.