Vsi imajo nekaj skupnega. Združuje jih želja po miru, šolanju, delu ... želja po življenju. Begunci.

Begunec (v Sloveniji) je človek, ki mu država, v katero se je zatekel na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti, podeli status begunca ali status subsidiarne zaščite. V Sloveniji njihov položaj ureja posebna zakonodaja, pravice in obveznosti, ki jih imajo, pa poleg omenjenega zakona določata še Konvencija o statusu beguncev in Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje mednarodne zaščite.

V Sloveniji je več kot 200 ljudi s statusom begunca (maja 2014 jih je bilo 212, piše na spletni strani begunec.si.) Poleg že obstoječih naj bi Slovenija v okviru kvot sprejela še 207 beguncev iz drugih držav, ki so tam že dobili status, in 495 prosilcev za zaščito iz Sirije in Eritreje, ki bi k nam prišli iz Grčije in Italije. Begunci, ki jim Slovenija že daje zaščito, prihajajo iz različnih držav, med drugim iz Afganistana, Somalije, Kazahstana, Irana, BiH-a, Rusije, Sirije, Srbije, Črne gore, Demokratične republike Kongo, Eritreje, Sudana, Iraka, Sierre Leone, Nigerije, Šrilanke, Palestine, Zimbabveja, Jemna, Albanije, Indije, Kameruna, Pakistana, Maroka, Turčije, Ukrajine, nekaj beguncev pa spada pod t. i. kategorijo ljudi brez državljanstva.

Kakšne poti je treba ubrati, da človek obrani golo življenje in ubeži pred nasiljem, grožnjami in smrtjo, je za MMC med drugim povedal begunec iz Afganistana Habib. Več pa v galeriji pretresljivih podob begunskega življenja od poti v čolnih, ki končajo na obalah Grčije in Italije, do begunskih taborišč v Jordaniji in drugih državah ter azilnih in begunskih centrov v Italiji, Grčiji, Belgiji, Franciji, Španiji ...