Tiste, ki kot žrtve tolp, katerih ena izmed osnovnih dejavnosti je prav posiljevanje, poiščejo pomoč policije, pogosto tudi same pristanejo za rešetkami, medtem ko se storilci teh grozodejstev svobodno sprehajajo po ulicah, poroča londonski The Times.

Ena takih žrtev je tudi 15-letna Roselaure Volmar, ki ji je odhod od doma pred več kot letom dni za vedno spremenil življenje. Potem ko je v samoobrambi ubila mladeniča iz svojega sosedstva, ki jo je poskušal posiliti, je brez sojenja končala v zaporu: izmed skupno 234 zapornic jih je bilo le 10 deležnih sodnega procesa.

Kult ženske kot blaga začel Kolumb
Grozljiva zgodba o spolnem nasilju na Haitiju sega daleč v zgodovino, še preden je Haiti leta 1801 postal prva neodvisna temnopolta republika na svetu. Izvira že iz časa Kolumba, ki je temnopolte deklice podaril svojim častnikom, da bi z njimi trgovali, to vlogo pa so pozneje prevzeli francoski lastniki sladkornih plantaž.

V današnjem času je posilstvo na Haitiju, kjer 80 odstotkov izmed 9 milijonov prebivalcev živi pod mejo revščine, postalo orožje nadzora, politične represije ali celo način zaslužka. A namesto častnikov in lastnikov plantaž ga kot svojo osnovno aktivnost vršijo člani najrazličnejših tolp, celo lezbičnih.

Le eden izmed 41 primerov se konča z obtožbo
Njihova grozodejstva so v večini primerov, predvsem zaradi strahu številnih žrtev in neučinkovitega pravnega sistema, ovita v molk, predvidevajo pa, da samo ena izmed desetih posiljenih žensk zločin prijavi.

Od 41 tožb zaradi posilstva, ki so v prvi polovici leta 2007 pristala na sodišču, je šlo pri 21 primerih za najstnice, 13 pa jih je bilo mlajših od 13 let. Samo eden izmed 41 primerov se je končal z obtožbo.

Posilstvo le "prekršek"
Poročila ZN-a kažejo, da so se posilstva na Haitiju razmahnila v razsežnostih epidemije. Žrtve so najpogosteje mlada dekleta, ki niso podlegla čarom katerega izmed pripadnikov številnih tolp, v tamkajšnji družbi pa še vedno velja prepričanje, da se o posilstvu lahko govori le, če je bilo dekle še devica.

Družine žrtev se pogosto ustrahuje, eden izmed načinov, s katerim zločinci poskrbijo za ta kult molka, pa je zažiganje družinskih domov deklet, ki so posilstvo prijavile. Te prijave pa policija pogosto sploh ne preiskuje, sodniki pa tovrstne primere zreducirajo na "prekrške".

Leto dni za krajo piščanca
Najhujše od vsega pa je, da posiljene ženske na Haitiju veljajo za onečaščene in zaradi tega se tožbe pogosto končajo z najbolj neverjetnimi pogodbami - žrtev, ki jo obravnavajo kot oskrunjeno in bo zaradi tega težje našla soproga, prisilijo v poroko s posiljevalcem ali pa se njeno družino preprosto izplača.

Bremena zločina tako ne nosijo storilci, temveč prav žrtve same, ki se jih pogosto prisili v življenje v izolaciji in sramoti ter se ne smejo vrniti domov.

Žalostno podobo pravnega sistema na siromašnem Haitiju odseva tudi primer 10-letnega dečka, ki je brez sojenja v zaporu preživel leto dni - zaradi kraje enega piščanca.

K. S.