V Srbiji je po uradnih podatkih 6.000 Kitajcev. Živijo predvsem v Beogradu, znani pa so po naložbah. V Beogradu tako gradijo novi most čez Donavo, vsak teden imajo svoj enourni radijski spored. Nedavno pa so začeli, ob pomoči kitajskega veleposlaništva, v 30 srbskih šolah poučevati kitajščino.

''Upam, da bom lahko tu še dolgo poučevala kitajščino, to mesto mi je všeč, čudovito je,'' je dejala učiteljica kitajščine na osnovni šoli Vuka Karađića v Leskovcu. In čeprav v Srbiji živi nekaj tisoč Kitajcev, je kitajska vlada v Srbijo poslala učitelje iz Kitajske.

Večji del Kitajcev v Srbiji se ukvarja s trgovino, medtem ko se v Sloveniji z gostinstvom. Tisti, ki poznajo kitajsko tržnico v Beogradu, se radi vračajo. ''Cene so zelo ugodne, ljudje veliko kupujejo. Obutev je moderna,'' je dejal vodja varnostne službe v kitajskem tržnem središču Radislav Miljević. Največ Kitajcev živi v blokovskem naselju '70', kjer je tudi največji kitajski tržni center s čevlji.

Stereotipi in miti, ki v Srbiji krožijo o Kitajcih
Prva večja priseljevanja Kitajcev v Srbijo so se začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pod režimom Slobodana Miloševića. O Kitajcih tudi v Srbiji krožijo različni stereotipi in miti. Eden izmed njih je ta, da je bila liberalizacija vizumskega režima namenjena njim, da so lahko glasovali za Miloševića. ''To je absurdno, saj večji del prebivalstva še danes nima stalnega bivališča, kaj šele državljanstva,'' je poročala Marta Razboršek.

Kitajci naj bi umrlim prevzemali identiteto
Čeprav tudi v Srbiji živijo predvsem mladi Kitajci, velja prepričanje, da umrle zamenja nekdo, ki prevzame njihovo identiteto. ''To ni podkrepljeno z nikakršnimi dokazi,'' pa je v prispevku dejala Slovenka Martina Bofulin, ki v Beogradu proučuje življenje Kitajcev, njihovo vpetost v novo družbo in odnos tamkajšnjega prebivalstva do njih.