Na žalni slovesnosti v mestu Tabriz na severozahodu države, kamor je bil Raisi z delegacijo v nedeljo z obiska v Azerbajdžanu tudi namenjen, se je zbralo več tisoč ljudi. A poznavalci poudarjajo, da je imel Raisi v državi tudi veliko nasprotnikov, saj je veljal za klerika trde linije, ki je bil na čelu zloglasnih sodišč v 80. letih v Teheranu, ki so dobila ime "odbori smrti" in ki so ukazala poboje okoli 5000 političnih zapornikov.

Po Tabrizu bodo Raisijevo truplo prepeljali v versko mesto Kom, kjer bo potekal še en sprevod, nato pa še v prestolnico Teheran, kjer se bo v sredo odvila osrednja žalna slovesnost. Udeležil se je bo tudi vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej, ki bo molil za vse umrle. Sreda bo v Iranu tudi dela prost dan, sicer pa so razglasili petdnevno žalovanje. Odpovedali so tudi izpite na univerzah.

Kot piše BBC, bodo posmrtne ostanke predsednika države v četrtek odpeljali v Birjand, kjer je bil Raisi nedavno izvoljen v nadzorni svet, imenovan skupščina strokovnjakov. Pogreb pa bo potekal isti dan zvečer v njegovem rojstnem mestu Mašad na severovzhodu države.

Raisi se je v nedeljo vračal z obiska Azerbajdžana, ko je helikopter v gosti megli doživel nesrečo. Umrl je tudi zunanji minister Hosein Amirabdolahian in še šest ljudi na krovu. Uradni vzrok nesreče še vedno ni znan. Pomoč pri preiskavi je Teheranu ponudila tudi tesna zaveznica Rusija.

Nadaljevanje prevlade trde linije

Za začasnega predsednika države so po smrti Raisija, ki je bil na položaju od leta 2021, imenovali podpredsednika Mohameda Mohberja, nove volitve predsednika države pa bodo potekale 28. junija. Novi zunanji minister je postal Ali Bageri Kani, dozdajšnji namestnik Amirabdolahiana.

Politični in verski vrh je zatrdil, da bodo oblasti delo nadaljevale "brez najmanjših motenj", tudi na junijskih volitvah pa bo verjetno zmagal kandidat, ki ga bo prej izbrala verska elita, tako da večjih političnih pretresov ni pričakovati.

Iran sicer pestijo hude gospodarske težave, saj je v državi več kot 50-odstotna inflacija.

Iranska vlada medtem vse pogosteje izvaja smrtne kazni. Po podatkih Amnesty International je bilo v državi leta 2023 usmrčenih 853 ljudi, kar je največ od leta 2015. Skupine za varovanje človekovih pravic opozarjajo, da režim izvaja več obešanj, da bi med ljudmi po protestih, ki so izbruhnili jeseni leta 2022, vzbudil strah.