Notranje razseljenih je najmanj 430.000 ljudi, kar je 170.000 več kot na začetku septembra. "Medtem ko se bliža prva zima ukrajinske krize, se UNHCR trudi pomagati najbolj ranljivim razseljenim pri pripravah na pričakovane ostre zimske razmere," so zapisali pri komisariatu. Opozorili so tudi, da nadaljevanje spopadov na vzhodu Ukrajine, od koder je zbežalo 95 odstotkov vseh razseljenih, in posledične motnje pri zagotavljanju osnovnih javnih storitev, ljudi še naprej silijo k zapuščanju domov.

Najhuje v Donecku, Harkovu in Kijevu
Po navedbah UNHCR-ja so potrebe po humanitarni pomoči največje na območju mest Doneck, Harkov in Kijev ter v regijah Dnipropetrovsk in Zaporožje. Poleg razseljenih znotraj Ukrajine je okoli 387.000 ljudi zbežalo tudi čez mejo v Rusijo, 6.600 jih je zaprosilo za azil v Evropski uniji, nekaj manj kot 600 pa jih je zaprosilo za azil v Belorusiji.

Na volitvah zmaga za prozahodne stranke?
V Ukrajini bodo v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve. Zmagale naj bi prozahodne sile, predsednik države Petro Porošenko pa upa, da bo lahko utrdil oblast in vrnil mir na separatistični vzhod države. V parlamentu, ki je od neodvisnosti te nekdanje sovjetske republike leta 1991 razdeljen na proruske in prozahodne sile, se obeta revolucija, ocenjujejo mediji, saj naj bi se zastopanost proruskih poslancev v vrhovni radi bistveno zmanjšala, prozahodne stranke pa naj bi dobile občutno večino.

Javnomnenjske ankete kažejo, da bodo prozahodne sile, mobilizirane na protestih lansko zimo na Majdanu, dobile levji delež sedežev. Za položaje v parlamentu, ki med drugim imenuje premierja in večino članov vlade, se bodo potegovali kandidati 29 strank, izmed katerih nobena uradno ne predstavlja padlega režima. Zaradi razmer na vzhodu države in marčevske priključitve Krima Rusija pa bodo namesto 450 poslancev volili 424, saj volitve ne bodo potekale v 14 od skupno 32 volilnih okrožij v Doneškem bazenu, ne bodo pa potekale niti v 12 okrožjih na Krimu, saj si ga je po referendumu marca priključila Rusija.

Uporniki želijo ločene volitve
Proruski uporniki, ki nadzirajo vzhodni regiji Lugansk in Doneck, so namreč zavrnili izvedbo volitev in napovedujejo lastne lokalne volitve 2. novembra. V Doneškem bazenu naj bi bilo tako onemogočeno sodelovanje na volitvah manj kot polovici od 5,2 milijona volivcev. V Ukrajini je 36,5 milijona volilnih upravičencev; volilno pravico pa imajo vsi starejši od 18 let.

Volitve bo spremljalo več kot 2.000 mednarodnih opazovalcev.

V državi imajo mešani volilni sistem, tako da polovico poslancev izvolijo po proporcionalnem, polovico pa po večinskem sistemu. Volivci bodo torej 225 poslancev izvolili glede na izid, ki ga bodo stranke dosegle na državni ravni, za vstop v parlament pa morajo preseči petodstotni prag. Med 3.468 kandidatov bodo 199 poslancev izvolili po večinskem sistemu; v okrožju bo izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil relativno večino glasov.

Ob objavi razpustitve vrhovne rade 25. avgusta je Porošenko poudaril, da ne more vladati s parlamentom, ki podpira njegovega predhodnika, proruskega Viktorja Janukoviča, ki je obrnil hrbet približevanju EU-ju in zatrl proteste, kar je na koncu privedlo do njegovega padca. Del od 450 poslancev, izvoljenih na volitvah leta 2012, pa je obtožil, da podpirajo separatistične upornike na vzhodu, ki jih po trditvah Kijeva in Zahoda gmotno in vojaško podpira Moskva.