Za azil še ni zaprosil nihče, potrjujejo na tržaški prefekturi. Na Fernetičih jim pomoč ponuja tako civilna zaščita kot predstavniki Visokega komisariata združenih narodov za begunce, v deželi pa hrano, oblačila, sanitetni material ter zdravila zbirajo tako na Karitasu kot številnih drugih organizacijah in manjših društvih. Med njimi je tudi tržaško društvo Rodnik, ki od leta 2009 v mestu povezuje Ukrajince in Ruse. Ti z roko v roki tudi danes pozivajo k miru.

Prvi paketi pomoči so s kombiji že dosegli Ukrajino. Z zbiranjem hrane, oblačil in najnujnejšimi pripomočki v društvu Rodnik nadaljujejo tudi te dni, ko se pripravljajo na sprejem prvih družin z vojnih območij. Ustanoviteljica društva, Ukrajinka Ksenija Kryvoruchko: "Policija in vladno predstavništvo v deželi sta dobro organizirana, včeraj smo imeli skupni sestanek za koordinacijo pomoči. Trenutno urejamo dokumentacijo za okoli 30 ljudi, a v prihodnjih dneh jih bo prišlo še veliko več."

Nepričakovana vojna ni skrhala prijateljskih vezi v društvu, ki povezuje okoli 50 Ukrajincev, Rusov in Italijanov. Čeprav so moči sedaj usmerili v pomoč beguncem, ne nameravajo prekiniti z nastopi folklorne in pevske skupine, pove Elena Zamyatina, ki je iz Rusije v Trst prišla pred sedmimi leti. "Samo tako lahko dokažemo, da ostajamo povezani, to je naše upanje za mir. Vse je v razumu, ne v nacionalni pripadnosti ali politiki, ključno je naše srce."

Z bolečino vojno spremlja tudi Vera Prisažnjuk, Rusinja, ki je v Ukrajini živela še v času Sovjetske zveze, tam zaključila študij in se tudi poročila z Ukrajincem. Bili smo kot bratje in sestre pravi, in spomni, da sta za spor vselej odgovorni obe vpleteni strani: "Molim, da bi ruska in ukrajinska vlada našli razumni dogovor, morata ga skleniti, saj umirajo ljudje na eni in drugi strani."

Društvo Rodnik je popoldne v Trstu ponovno priredil shod in molitev za mir, v zgodnjih nedeljskih urah pa bodo pomagali pri sprejemu nove skupine beguncev.