Pred tem je predsednik Uzbekistana Islam Karimov zatrdil, da je bilo v bojih z uporniki, ki so zavzeli vladno poslopje v Andižanu, ubitih 30 ljudi, od tega 10 policistov.

Odgovornost za nemire je Karimov pripisal skrajni islamistični skupini Hizb Ut Tahrir, hkrati pa je zanikal, da so varnostnim silam ukazali streljati na množico protestnikov. Takrat naj bi na obeh straneh umrlo 500 ljudi, so sporočili lokalni človekoljubni aktivisti.

V petkovi akciji uzbekistanske policije in vojske so bili iz vladnega poslopja v Andižanu pregnani uporniki, ki so pred tem vdrli v lokalni zapor in osvobodili zaprte soborce. Uzbekistanska vojska pa naj bi pred vladnim poslopjem tudi streljala na 3.000-glavo množico.

Protesti se nadaljujejo
Vladne sile trdijo, da nadzorujejo poslopje, vendar pa je okolica še vedno zaprta. V izjavi za javnost je vlada sporočila, da se uporniki z njo niso želeli pogajati. Na mestu, kjer so potekali spopadi, se je tudi v soboto zbralo okoli tisoč protestnikov, ki med drugim predsednika Islama Karimova pozivajo k odstopu.

Vodja Demokratične stranke Mohamed Salih je dejal, da so dogodki v Andižanu usmerjeni proti predsedniku Islamu Karimovu. Hkrati je poudaril, da si opozicija želi obrniti proces v Uzbekistanu na miroljubno, demokratično pot. Tako kot v Gruziji, Ukrajini in Kirgiziji bi se radi znebili Karimovega režima z najmanjšimi možnimi žrtvami, je še pojasnil.

Novinarji morali oditi
Tujim novinarjem v mestu so varnostni organi povedali, da so v nevarnosti, in jim naročili, naj ga čim prej zapustijo, saj bi jih lahko skrajneži ugrabili. Sicer pa državni mediji iz nemirnega mesta do zdaj niso poročali.

Okoli mesta sta policija in vojska z vojaškimi tovornjaki in oklepniki oblikovali kordon in v mesto ne dovolita skoraj nikomur, niti prebivalcem Andižana, ki so ob izbruhu nasilja zapustili mesto.

Vojaki naj bi več deset trupel sinočnjih obračunov naložili na tovornjake in avtobus, svojcem pa preprečili, da bi prišli do njih. Več trupel naj bi nakopičili v neki šoli v bližini trga, kjer je bil zadušen upor.

Karimov zaveznik ZDA
Karimova, ki je na oblasti že od leta 1989, Zahod vidi kot kršitelja človekovih pravic. Kljub temu pa je postal ameriški zaveznik v boju proti terorizmu, saj je Washingtonu po 11. septembru 2001 ponudil uporabo zračnega prostora in vojaških letališč za napade na Afganistan.

Človekoljubne organizacije poročajo, da je v Uzbekistanu zaprtih najmanj 6.000 političnih zapornikov, britanski mediji pa so oblasti obtožili tudi številnih mučenj. Nekdanji britanski veleposlanik v Uzbekistanu je javnosti predstavil fotografije zapornika, ki naj bi ga skuhali do smrti.

ZDA so uzbekistanske oblasti in upornike pozvale, naj se umirijo, Evropska unija pa je krivdo za nasilne proteste zvalila na vlado Karimova, ki ga je podprla Rusija.

Peterle v Uzbekistan?
O dogajanju je obveščena tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Posebni odposlanec predsedujočega organizaciji, Lojze Peterle, je dejal, da je pripravljen posredovati v konfliktu. Uzbekistan bi lahko obiskal v kratkem, saj danes potuje v Kazahstan in Kirgizijo.