Sklepni dokument je požel širok konsenz – toda kot kaže, za ceno nejasnosti in nedorečenosti.

Kljub odločni večini pri potrjevanju vseh sklepov sinode vzbujajo pozornost odstavki, ki so dobili najmanj glasov. Manj kot 300 od skupaj 346 tako za odlomke, ki načenjajo vprašanje diakonata za ženske, možnost drugačnega služenja Cerkvi za duhovnike, ki iz službe izstopijo, in za vprašanje, ali naj celibat ostane obvezen.

Nekoliko nižja podpora od večine tudi za dvom, ali morajo biti funkcionarji rimske kurije res nujno iz vrst škofov, za predlog, naj se afriški škofje globlje ukvarjajo s poligamijo, in tudi za točko, ki sicer komajda omeni "zapletene situacije v zakonu", konec življenja in vprašanje spolnih identitet in usmeritev.

Okrajšave LGBT, denimo, v besedilu ni, čeprav je v delovnem gradivu bila; prav tako ni konkretnih zavez glede položaja žensk v Cerkvi – ne na vodstvenih ravneh ne pri diakonatu ali celo duhovništvu.

"Nobena tema ni bila tabu, je bila pa res v ospredju zelo močno poudarjena tema formacije. Povsod, tu smo si pa cerkve na neki način podobne, se je naše življenje zelo poplitvilo," je dejal slovenski udeleženec, celjski škof Maksimilijan Matjaž.

Kot smo slišali po koncu reči še sekretarja sinode kardinala Grecha, je udeležencem uspelo doseči "širok in prepričljiv konsenz"; a dodajmo, da morda za ceno jasnih odgovorov na najbolj žgoča vprašanja.

Kot poudarjajo, je dokument prehodne narave: triletna sinoda o sinodalnosti se bo končala prihodnjega oktobra.