Zaprta ostajajo vsa glavna evropska letališča, kot so Heathrow, Frankfurt, Charles de Gaulle in Schipol. Foto: Reuters
Zaprta ostajajo vsa glavna evropska letališča, kot so Heathrow, Frankfurt, Charles de Gaulle in Schipol. Foto: Reuters
Letališče
Motnje v zračnem prometu so najhujše po terorističnih napadih v ZDA po 11. septembru leta 2001, ko je bil ameriški zračni prostor zaprt tri dni. Foto: Reuters
Letališča
Na zemljevidu so z rdečo barvo označena zaprta letališča, z rumeno tista z delno zaporo, z zeleno pa delujoča. Foto: New York Times
Vulkanski pepel
Nekatere kraje na Islandiji je prekril vulkanski pepel. Foto: Reuters
Dunaj
Redek prizor v Evropi - letalo, ki je poletelo. Foto: Reuters

Avstrija, BiH, Bolgarija (le Sofija in Plovdiv), Češka, Črna gora, Danska (dovoljeni poleti na višini nad 11 kilometrov), južna Francija, Latvija (le za tranzit), Litva, Romunija, Rusija, Slovenija, Slovaška, Srbija, Madžarska, Španija (17 letališč), sever Švedske, Turčija, Ukrajina.
Italijani z letal "presedlali" na vlake
Kdaj bo Evropa spet vzletela?

Vodja Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) Giovanni Bisignani je dejal: "Gre za evropsko sramoto in za to zmedo je kriva izključno Evropa sama." Dodal je, da je kriza v letalskem prometu še večja kot po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra. "Evropa se je za zaporo odločila brez ocene tveganja, brez posvetov, brez usklajevanja, brez trdnega vodenja. Pristojni bi morali oceniti resnično tveganje, ne pa, da se odločajo na podlagi računalniških modelov."

Lažje okvare na motorjih Natovih letal
Da letenje skozi oblak ognjeniškega pepela le ni tako nedolžno, poroča zveza Nato. Več Natovih vojaških letal tipa F-16, ki so letela skozi oblak tega pepela, je imelo lažje okvare na motorjih. Znotraj motorjev pri več letalih našli steklene delce, je sporočil tiskovni predstavnik Severnoatlantskega zavezništva in pojasnil, da se vulkanski prah pri prehodu skozi motorje letala pri visokih temperaturah lahko pretovori v steklene tvorbe, to pa lahko povzroči resne okvare. "Gre za izjemno resno zadevo, ki utegne že v bližnji prihodnosti močno vplivati tudi na vojaške zmogljivosti. Prepričan sem, da je zračni prostor nad številnimi državami zaprt z razlogom," je dejal neimenovani predstavnik Nata.

V nedeljo sta skozi oblak ognjeniškega pepela leteli tudi finski vojaški letali tipa F-18, ki sta srečno pristali, a naj bi bila zaradi resnih poškodb na letalskih motorjih potrebna obsežnejša in draga popravila.

Za potnike odgovorne letalske družbe
Zaradi kaosa v letalskem prometu so imeli predstavniki Eurocontrola izredni sestanek, zatem so se sešli še prometni ministri EU-ja, ki so se odločili za uvedbo varnostnih območij od torka zjutraj. Evropska komisija je poudarila, da je pri odločanju o odprtju zračnega prostora varnost potnikov ključna. "Kompromisi glede varnosti niso mogoči," je dejal komisar za promet Siim Kallas. Dodal je, da bo Evropska komisija vztrajala pri treh načelih. Prvo je, da ne more biti nobenih kompromisov glede varnosti, drugo, da mora vse temeljiti na znanstvenih dokazih, tretje pa, da je treba olajšati sprejemanje na evropski ravni usklajenih odločitev.

Kallas je še poudaril, da so za potnike najprej odgovorne letalske družbe in da so kljub izrednim razmeram upravičeni do vseh običajnih pravic, razen do odškodnin, do katerih bi bili upravičeni v normalnih razmerah.

Danes izvedenih 30 odstotkov poletov
Sprva je špansko predsedstvo napovedalo, da bi lahko danes v Uniji opravili polovico predvidenih poletov, nato pa je Eurocontrol to število znižal na 30 odstotkov, kar pomeni med 8.000 do 9.000 poletov.

To še vedno pomeni znatno izboljšanje položaja glede na nedeljo, ko so v Evropi zaradi prahu, ki ga je prineslo iz ognjenika na Islandiji, odpovedali 84 odstotkov oziroma 21.000 od skupno 25.000 predvidenih poletov. Od četrtka, torej od začetka kaosa v evropskem letalskem prometu, kakršnega na stari celini ne pomnijo, so odpovedali že več kot 60.000 poletov, kar pomeni, da so odpovedi vplivale že na 6,8 milijona potnikov.

OGNJENIK ŠE DEJAVEN, A POJENJUJE
Islandski geologi so medtem sporočili, da ognjenik oblak pepela bruha do tri kilometre visoko, medtem ko je pepel v sredo dvigalo kar 11 kilometrov visoko. Ognjenik je tako še dejaven, a nekoliko pojenjuje. Veter sicer prah še naprej odnaša proti Veliki Britaniji in Skandinaviji, britanski meteorologi pa so dejali, da bi utegnil pepel še danes doseči vzhodno obalo Kanade.

Ognjenik po podatkih strokovnjakov dnevno izbruha med 150 in 300 tisoč ton ogljikovega dioksida, kar ga uvršča v isto kategorijo onesnaževalcev kot manjše ali srednje velike evropske države.

Evropska organizacija za varnost v letalskem prometu Eurocontrol je sporočila, da naj bi se po pričakovanjih, če ognjenik ne bo širil pepela po Evropi, letalski promet v Evropi normalizirala do četrtka.

Peti dan letalske krize
Ognjeniški prah po podatkih Združenja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) letalsko industrijo stane več kot 150 milijonov evrov dnevno, kar je prevoznike, ki se že tako spoprijemajo z rdečimi številkami, pahnilo v še večjo krizo, evropsko gospodarstvo pa je zaradi izgubljenih poslov ob milijardo evrov.

Francosko-nizozemska letalska družba Air France-KLM je sporočila, da jih zapora zračnega dnevno stane 35 milijonov evrov. Britanski letalski prevoznik British Airways poroča o izpadu prihodkov iz naslova odpovedanih poletov v skupni višini od 17 do 23 milijonov evrov dnevno. Skandinavski letalski prevoznik SAS je v štirih dneh izgubil skupno do 29 milijonov evrov. Dnevno ima po prvih podatkih od 5,1 do 9,3 milijona evrov izpada zaslužka.

Po podatkih mednarodnega letalskega sveta (ACI) so razmere prizadele kar 313 letališč. Poleg Slovenije je v ponedeljek zračni prostor odprla tudi Avstrija.

Zaradi nastalega položaja so se oglasili tudi v Bruslju, kjer je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso napovedal vzpostavitev posebne skupine pod vodstvom evropskega komisarja za promet Siima Kallasa, ki bo proučila posledice ognjeniškega pepela z Islandije za letalsko industrijo in evropsko gospodarstvo nasploh. "Ne moremo samo sedeti križem rok in čakati, da oblak pepela izgine," je v nedeljo dejal Kallas.

Ognjeniški pepel ogroža tudi normalno delovanje evropskih ustanov. Odpovedano je redno srečanje kmetijskih ministrov v Luksemburgu, vsaj za dva dni je odložen obisk delegacije Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke v Grčiji. Kljub prvotni odpovedi pa bo potekala pristopna konferenca Hrvaške z Evropsko unijo.

Se bodo zatekli k dobrim starim ladjam?
Ministri, ki se bodo pogovarjali prek videokonference, imajo sicer različne ideje, kako se izkopati iz nastalega položaja. V Veliki Britaniji se tako pojavlja vse več idej, da bi njihove državljane, ki so ujeti v Aziji in ZDA, z letali pripeljali v Španijo, od tam pa z vlaki, ladjami ali avtobusi v domovino. O možnosti, da bi Britance na Otok iz Španije pripeljalo ladjevje njihove kraljeve mornarice, se je s španskim premierjem Zapaterom pogovarjal tudi britanski premier Gordon Brown, ki je nato potrdil, da je v Španijo na pomoč poslal tri vojaške ladje.

Nizozemski minister Camiel Eurlings se zavzema za drugačen pristop do nastalega položaja in je zato predlagal, da bi razmejili območja z nizko koncentracijo pepela od tistih z visoko ter se na podlagi tega odločili o morebitnih poletih.

Ryanair odpoved podaljšal do srede do 13.00
Ogromen oblak izredno drobnih delcev, ki jih je izbruhal ognjenik Eyjafjallajökull, se raztreza od polarnega kroga do francoske sredozemske obale in od Španije do Rusije. Zračni prostor ostaja popolnoma ali delno zaprt v več kot 20 državah. Največji evropski nizkocenovni prevoznik Ryanair je sicer odpovedal že vse svoje polete v Veliko Britanijo, Irsko, Dansko, Finsko, Norveško, Švedsko, Belgijo, Nizozemsko, Francijo, Nemčijo, Poljsko in baltske države ali iz teh držav do srede do 13. ure.

Velika Britanija je zaprtje svojega zračnega prostora podaljšala do torka, do 2. ure zjutraj. V torek ob 8. uri zjutraj bodo začeli odpravljati prepoved letenja nad Škotsko, če se bodo uresničile napovedi vremenoslovcev o izboljšanju razmer, bodo prepoved odpravljali tudi južneje. Zaprtje zračnega prostora - do 2. ure zjutraj v torek - je podaljšala tudi Nemčija, kljub temu pa je nemški letalski prevoznik Lufthansa dobil dovoljenje, da v Nemčijo prepelje 50 potniških letal. V Franciji večino zračnega prometa preusmerjajo na jug, saj je zračni prostor nad severom države, tudi Parizom, še vedno zaprt. Po nočnem odprtju je Poljska ponovno zaprla svoj zračni prostor.

Vse bolj nestrpne letalske družbe so zato že opravile nekaj preizkusnih poletov. Po nizozemskem KLM-ju in nemški Lufthansi, katerih letala po krajših poletih niso imela nikakršnih težav zaradi pepela, so se za podoben preizkus v nedeljo odločili še pri British Airwaysu. Izsledki pa so bili enaki kot pri prejšnjih dveh - "letalo ni imelo na poletu nikakršnih nevšečnosti, letenje skozi prah pa ni pustil sledu na njem, je pokazal tehnični pregled," so sporočili Britanci.


Avstrija, BiH, Bolgarija (le Sofija in Plovdiv), Češka, Črna gora, Danska (dovoljeni poleti na višini nad 11 kilometrov), južna Francija, Latvija (le za tranzit), Litva, Romunija, Rusija, Slovenija, Slovaška, Srbija, Madžarska, Španija (17 letališč), sever Švedske, Turčija, Ukrajina.
Italijani z letal "presedlali" na vlake
Kdaj bo Evropa spet vzletela?