Na zasedanju naj bi potekala intenzivna pogajanja z Rusijo, zaveznico sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki si želi spremeniti vsebino dogovora, poroča BBC. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je predlog resolucije kritiziral, saj po njegovih besedah nihče ne more zagotoviti, da bodo prekinitev spoštovali tudi skrajneži.

Ruskega predsednika Vladimirja Putina sta v pismu k podpori resolucije pozvala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Poziv k prekinitvi ognja podpira tudi Evropska unija, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini. K prekinitvi ognja je pozval tudi turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu.

Resolucija o premirju, ki sta jo pripravila Kuvajt in Švedska, bi omogočila evakuacijo bolnikov iz Vzhodne Gute in dostavo humanitarne pomoči. Sirske vladne sile v zadnjih šestih dneh izvajajo silovite napade na območje pod nadzorom upornikov, na katerem je v tem času umrlo več kot 400 ljudi, med njimi tudi mnogo otrok.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je položaj v Vzhodni Guti označil za pekel na zemlji. Francija, ZDA in Velika Britanija so pozvale k sprejemu resolucije brez zamude.

Šesti dan bombardiranja
Medtem se siloviti napadi na Vzhodno Guto, ki je pod nadzorom sirskih upornikov. V napadih z letali in topništvom je danes po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice bilo ubitih najmanj 32 ljudi.

Od nedelje je tam v napadih sirskih sil, ki jih podpirajo ruske sile, umrlo 462 ljudi, med katerimi so 103 otroci, je še sporočil observatorij. Več kot 2.200 ljudi je bilo ranjenih.

Evakuacija pet dni po sprejetju resolucije
Resolucija predvideva, da naj bi premirje stopilo v veljavo 72 ur po sprejetju. 48 ur zatem naj bi se začele evakuacije in humanitarna pomoč. Resolucija omenja, da 5,6 milijona ljudi v Siriji potrebuje takojšnjo humanitarno pomoč, poroča BBC.

Za sprejetje resolucije je potrebnih devet glasov podpore, ob tem pa Rusija, Kitajska, ZDA, Velika Britanija ali Francija ne smejo vložiti veta.