64-letni Gerhard Ludwig Müller, škof iz nemškega Regensburga, bo prevzel tudi mesto predsednika papeške komisije Ecclesia Dei. Omenjena komisija spada pod kongregacijo za doktrino vere in je pristojna za dialog s skrajno konservativno Bratovščino sv. Pija X., ki jo je leta 1970 ustanovil pozneje izobčeni francoski nadškof Marcel Lefebvre.

Glavna vloga kongregacije je nadzorovanje spisov in naukov katoliških teologov, toda v zadnjih letih je nanjo padla tudi odgovornost ukvarjanja se z dvema najbolj občutljivima tematikama, s katerimi se spopada Vatikan: s škandalom spolnih zlorab otrok in z reševanjem razprtij z zgoraj omenjeno ultrakonservativno vejo rimskokatoličanov.

Avtor številnih del
Müller bo na mestu prefekta kongregacije za doktrino vere nasledil ameriškega kardinala, 76-letnega Williama Levado. Ta je kongregacijo vodil po izvolitvi Josepha Ratzingerja za papeža Benedikta XVI. Müller je dolgoletni papežev prijatelj. V Vatikanu uživa ta teolog in strokovnjak za ekumenski nauk velik ugled.

Napisal je več sto akademskih člankov in leta 2008 tudi ustanovil Inštitut papeža Benedikta XVI. za izdajo 16 zvezkov zbirke Zbrana pisanja Josepha Ratzingerja. Müllerjevo najbolj znano delo je 900 strani dolga knjiga z naslovom Katoliške dogmatike: Za študij in teološko prakso.

A mediji so se osredotočili predvsem na Müllerjeve povezave s teologijo osvoboditve. Kot kardinal Ratzinger je papež večino časa skušal pokoriti latinskoameriške teologe osvoboditve. Pokojni papež Janez Pavel II. je redno obtoževal duhovnike, ki so se navdihovali s to teologijo, da so v skrbi za najrevnejše in v boju za človekove pravice pozabili na svoje duhovno poslanstvo.

Na strani revnih
Kot piše Guardian, je Müller nedvomno konservativec. Liberalno katoliško gibanje Wir Sind Kirche (Mi smo Cerkev, op. a.) ga je po imenovanju ostro kritiziralo, češ da je kot regensburški škof imel "uveljavitev cerkvene discipline za pomembnejše kot popravljanje očitnih napak Cerkve".

Toda prav tako kot Benedikt XVI. ima tudi Müller nekaj nepričakovanih prijateljev. Tako je študiral pri očetu Gustavu Gutiérrezu, avtorju knjige Teologija osvoboditve. In še pred osmimi leti sta Müller in Gutiérrez skupaj napisala knjigo z naslovom Na strani revnih. Novi vatikanski prefekt je tudi večkrat zagovarjal teologe osvoboditve, češ da je njihov nazor v skladu s katoliškimi nauki.

Tudi do Bratovščine sv. Pija X., ki jo papež skuša zvabiti nazaj, naj bi ubral ostrejšo taktiko. V intervjuju za AP leta 2009 je tako dejal, da predlaga, da Pijevi škofi odstopijo in se upokojijo "kot navadni duhovniki, da bi tako popravili del škode, ki jo je povzročil razkol".