V skupini naj bi bilo 24 afganistanskih moških in žensk, ki zavračajo vrnitev v Belorusijo. Beloruski mejni stražarji naj bi v zadnjih dneh po navedbah poljske mejne policije nazaj v Belorusijo odpeljali okoli 25 moških in žensk z majhnimi otroki.

Prejšnji teden naj bi 22 ljudi v angleščini poljske oblasti zaprosilo za mednarodno zaščito, vendar je poljska straža ignorirala njihove zahteve, Deutsche Welle navaja ljudi, ki pomagajo prebežnikom.

Afganistanci so prikovani na območje v velikosti 30 kvadratnih metrov. Z ene strani jih nadzorujejo beloruski, z druge pa poljski mejni nadzorniki, ki jim tudi onemogočajo stik z novinarji.

Štiri prebežnice so se zatekle v šotor, ki ga je na območje prinesel poljski poslanec, preostali so v vseh vremenskih razmerah prisiljeni čakati na prostem, brez možnosti zapuščanja območja, brez možnosti za umivanje in brez stranišč. Poljski obmejni organi ob tem onemogočajo dostop do prebežnikov tudi prostovoljcem, aktivistom in zdravnikom, navaja Deutsche Welle.

Prebežniki so na gozdnatem območju med Belorusijo in Poljsko, kjer meje niso jasno označene, zato se obe državi otepata odgovornosti zanje. Poljski premier Mateusz Morawiecki trdi, da so na beloruskem ozemlju, zato je odgovornost Minska, da jim podeli mednarodno zaščito.

Pozivi Poljski, naj sprejme prebežnike

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je sicer v sredo pozvala Poljsko, naj sprejme prebežnike. Pred tem je podoben poziv izdal tudi visoki komisariat Združenih narodov za begunce.

Območje, kjer so afganistanski prebežniki, je sicer blizu poljske vasi Usnarz Gorny. Lokalna prebivalka je za Deutsche Welle povedala, da ljudi ne bi smeli pustiti na prostem brez stranišč, saj "imajo še psi v vasi boljše življenjske razmere". Hkrati nasprotuje tudi sprejemu prebežnikov v državi, saj bodo v tem primeru "sledili tisoči".

Poljska vlada je medtem tudi napovedala, da bo približno na tretjini meje z Belorusijo postavila "tehnične ovire", tj. ograjo in rezilno žico.

ESČP: Poljska in Latvija morata pomagati, ne pa tudi dovoliti vstopa; Poljska zavrača pomoč

Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer v sredo naložilo Poljski in Latviji, naj pomagata številnim prebežnikom iz Afganistana in Iraka, ki so obtičali na njuni meji z Belorusijo. "Vsem, ki za to zaprosijo, morajo zagotoviti hrano, vodo, obleke, primerno medicinsko oskrbo, in če je mogoče, tudi začasno zatočišče," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odločilo sodišče. Je pa sodišče poudarilo, da to ne pomeni, da mora katera koli država spustiti prebežnike na svoje ozemlje.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes zavrnil zahtevo ESČP-ja, naj Varšava zagotovi pomoč migrantom. "Najprej smo dolžni varovati svojo mejo, da nezakoniti migranti ne
bodo prišli na ozemlje EU-ja," je dejal poljski premier in zatrdil, da se skupina migrantov zadržuje na ozemlju Belorusije.

V skupini, ki je zaprosila za zaščito Evropskega sodišča za človekove pravice, je bilo 41 Iračanov in 32 Afganistancev. Sodišče so zaprosili za pomoč, da bi lahko vstopili bodisi v Latvijo ali na Poljsko in zaprosili za mednarodno zaščito.

Tihotapec za Deutsche Welle: Posel se bo nadaljeval, dokler bodo meje

V preteklih tednih in mesecih je iz Belorusije v baltske države in na Poljsko vstopilo več tisoč ljudi. Evropska unija obtožuje Belorusijo, da izkorišča stisko prebežnikov za politično vojno, kar pa Minsk zanika.

Zaradi ponovnega vzpona talibanov na oblast v Afganistanu se bo število prebežnikov iz te države najverjetneje še povečalo. Deutsche Welle je ob tej priložnosti govoril s tihotapcem ljudi iz Afganistana v Turčijo.

"Tihotapljenje ljudi obstaja, odkar so državne meje. Ta posel se bo nadaljeval, dokler bodo meje," je Deutsche Welle prek WhatsAppa povedal 32-letni Baver. V široki mreži tihotapcev je odgovoren za tihotapljenje prebežnikov iz Irana v Turčijo, kjer jih pripelje na "varno območje" v obmejnem turškem mestu Van.

Pot iz Kabula skozi Pakistan in Iran v Turčijo stane 1500 dolarjev

Afganistanski begunci morajo za pot v Turčijo plačati 1500 dolarjev oz. 1276 evrov. Tihotapci v različnih državah si denar nakažejo prek neuradnega sistema za nakazovanje Hawala.

Pot prebežnikov se začne v Kabulu, kjer tihotapci skupine po 30 do 40 ljudi odvedejo do meje s Pakistanom v pokrajini Beludžistan. Skozi dolgo in zahtevno pot prek Pakistana prebežnike vodijo trije ali štirje tihotapci, preden jih usmerijo do pakistansko-iranske meje. V Iranu jih poberejo z vozili, s katerimi sledi 10-urna vožnja do prestolnice Teheran, od koder jih z avtobusi odpeljejo na zahod države. V mestih Maku in Hojj naj bi tihotapci imeli dobre odnose z mejnimi stražarji, ki zamižijo ob nastanitvah prebežnikov. V skupinah po 40–50 ljudi nato prebežnike pretihotapijo v Turčijo po eni izmed petih skrivnih poti. Iransko-turška meja je sicer vedno močneje zavarovana, Turčija vzdolž meje gradi tudi zid.

"Ničesar ne delamo narobe. Ne tihotapimo orožja ali mamil. Naša dejavnost je kot kolo, ki se bo večno vrtelo," je prepričan tihotapec, ki ga je intervjuval nemški Deutsche Welle.