Resolucija, ki je bila sprejeta s 120 glasovi za, 14 proti, 45 držav pa se je vzdržalo, poziva k takojšnjemu izvajanju humanitarne prekinitve ognja, a v njej niso omenjeni ne Hamas ne talci, ki jih je zajelo gibanje, kar je bil glavni razlog ostrih kritik Izraela in ZDA, ki sta pričakovano glasovali proti.

Resolucija, ki jo je predlagala Jordanija, navaja še, da morata strani v konfliktu izpolnjevati svoje obveznosti po mednarodnem pravu. Med evropskimi državami, ki so resolucijo podprle, je bila tudi Slovenija. Proti so glasovali ZDA, Izrael, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Češka, Fidži, Gvatemala, Mikronezija, Maršalovi otoki, Papua Nova Gvineja, Nauru, Paragvaj in Tonga.

45 držav, med njimi tudi Italija in Nemčija, pa se je na glasovanju vzdržalo.

SDP: Hrvaško nasprotovanje resoluciji je sramotno

Na Hrvaškem so do glasovanja kritični opozicijski socialdemokrati (SDP). Predsednik stranke Peđa Grbin je v soboto hrvaško nasprotovanje resoluciji po poročanju medijev označil za sramotno. Dodal je, da sta hrvaški premier Andrej Plenković in zunanji minister Gordan Grlić Radman dolžna pojasniti to sramoto. Hrvaško zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost med drugim pojasnilo, da resolucija ne omenja Hamasa in ni zahteve po brezpogojni izpustitvi talcev.

Nezadovoljni so tudi v uradu hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ker se vlada pred glasovanjem ni uskladila z njimi. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je vlada z nepremišljeno in škodljivo odločitvijo Hrvaško predstavila kot nasprotnico miru in kršiteljico mednarodnega humanitarnega prava ter s tem povzročila dolgoročno škodo mednarodnemu ugledu Hrvaške. Vlada je po mnenju predsednikovega urada s svojo odločitvijo tudi po nepotrebnem ogrozila nacionalno varnost, za kar mora prevzeti odgovornost.

Sorodna novica Za Izrael resolucija, ki poziva k prekinitvi ognja, "zaničevanja vredna"

Tudi v Avstriji opozicija kritična

Tudi avstrijski Zeleni, ki so del vladajoče koalicije, so nezadovoljni, ker se zunanje ministrstvo pod vodstvom ljudske stranke glede glasovanja ni uskladilo z njimi. Tiskovna predstavnica Zelenih Ewa Ernst-Dziedzic je za časopis Tiroler Tageszeitung dejala, da bi bilo z njihovega vidika primerno, če bi se vzdržala na glasovanju, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Na avstrijskem zunanjem ministrstvu in v uradu avstrijskega kanclerja medtem poudarjajo, da Avstrija ne more podpreti resolucije, ki ne omenja Hamasa in njegovih grozodejstev 7. oktobra niti pravice Izraela do samoobrambe.

Izraelski veleposlanik v Nemčiji: Vzdržanje je premalo

Tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock se je konec tedna v domovini znašla pod plazom kritik, ker se je vzdržala na glasovanju o resoluciji. Ministrica je po glasovanju pojasnila, da se je za to odločila skupaj z več evropskimi partnerji, povod za vzdržanje pa je bil, da v resoluciji ni jasno omenjen terorizem Hamasa, ker ni dovolj jasen poziv k izpustitvi vseh talcev in ker ne potrjuje pravice Izraela do samoobrambe.

Po pisanju časopisa Tagesspiegel, ki se sklicuje na vire v nemški vladi, sta se glede glasovanja uskladila nemško zunanje ministrstvo, ki je pod vodstvom Zelenih, ter urad kanclerja, socialdemokrata Olafa Scholza, medtem ko je tretja koalicijska partnerica, liberalna stranka FDP, tej odločitvi nasprotovala. Kritike so prišle tudi od konservativnih opozicijskih strank CDU in CSU, zadovoljen pa ni niti izraelski veleposlanik v Nemčiji Ron Prosor, ki je dejal, da je vzdržanost premalo.

Italijanska Demokratska stranka: Mir zahteva korak nazaj, ne strahopetnosti vlade

Kritik opozicije je bila deležna tudi desna vlada Italije, ki se je vzdržala. Sekretarka levosredinske Demokratske stranke Elly Schlein je to označila za napako. "Mir zahteva korak nazaj in veliko poguma, ne pa šibkosti in strahopetnosti vlade, ki kaže, da trpljenje civilistov obravnava kot dramatičen, a neizogiben stranski učinek vojne," pa je dejal nekdanji premier in vodja populističnega Gibanja petih zvezd Giuseppe Conte.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je branila odločitev svoje vlade in poudarila, da je v skladu s stališči številnih drugih evropskih držav in držav skupine sedmih najbogatejših gospodarstev na svetu (G7), ki jih skrbi zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu.