Študija z naslovom Sredina v krizi – skrajnodesničarske naravnanosti v Nemčiji 2010 (Die Mitte in der Krise - Rechtsextreme Einstellungen in Deutschland 2010) je bila izvedena po naročilu najstarejše nemške organizacije, ki podpira demokracijo, politično izobrazbo in nadarjene študente, predstavili pa so jo v sredo v Berlinu. V njej je sodelovalo več kot 2.400 ljudi, starih med 14 in 90 leti.

Medtem ko je v podobni raziskavi pred dvema letoma nestrpnost do tujcev izrazil vsak peti anketiranec, je delež danes narasel na vsakega četrtega. Izjavi, da tujci izkoriščajo socialno državo, je pritrdilo več kot 30 odstotkov sodelujočih; podoben delež je mnenja, da bi bilo treba pri majhnem številu delovnih mest tujce poslati nazaj domov in da je zaradi številnih tujcev v nevarnosti nemška narodna zavest.

Hrepenenje po firerju
Po raziskavi sodeč, je še posebej izrazita sovražnost do islama. S trditvijo, da bi bilo treba za muslimane v Nemčiji opravljanje verskih obredov občutno omejiti, se je strinjalo skoraj 60 odstotkov vprašanih, na vzhodu Nemčije celo slabih 76 odstotkov. Dobra četrtina si očitno želi "močne stranke", ki bi "utelešala skupno narodno telo", več kot desetina pa hrepeni po vodji, "firerju", ki bi "s trdo roko vladal Nemčiji v dobro vseh", in ima diktaturo za "boljšo obliko države".

"Alarmanten znak za politiko in družbo"
Avtorja raziskave Oliver Decker in Elmar Brähler, profesorja z Univerze v Leipzigu, ocenjujeta rezultate kot "alarmanten znak za politiko in družbo". Skrajnodesničarske naravnanosti so najverjetneje narasle med gospodarsko krizo, menita in opozarjata na možnost, da bodo desni populisti poskusili razmere izrabiti za pridobivanje političnega kapitala – torej nekaj podobnega, kar se je v Nemčiji že zgodilo v 30. letih prejšnjega stoletja.

Desni skrajneži sredi družbe
Skrajno desničarstvo očitno ni pojav na robu družbe, je za Frankfurter Allgemeine Zeitung povedala predstavnica FES Nora Langenbacher. Nasprotno, skrajnodesničarske naravnanosti obstajajo "v skrb vzbujajoči meri v sredini družbe", v vzhodni in zahodni Nemčiji, med moškimi in ženskami, v vseh starostnih skupinah, pri zagovornikih demokratičnih strank, članih sindikatov in pripadnikih cerkve. Res pa je, da sodeč po raziskavi bistveno večja naklonjenost do skrajnodesničarskih izjav prihaja od starejših in manj izobraženih ljudi.