Več kot polovica smrti med otroki, mlajšimi od pet let, je posledica bolezni, ki bi jih lahko preprečili ali zdravili s preprostimi, poceni ukrepi. Vsako leto skoraj milijon otrok v Evropi ne dobi predvidenih cepiv, zaradi česar so v zadnjih treh letih našteli 90.000 primerov ošpic in 70.000 primerov rdečk, so še opozorili.

V Evropi pa niso samo države, ki imajo najnižjo stopnjo umrljivosti med dojenčki in otroki na svetu, pač pa so tudi države, kjer je možnost, da bodo otroci umrli pred petim letom starosti, kar 25-krat večja. Stopnja umrljivosti se ne razlikuje samo med posameznimi državami, pač pa tudi znotraj posameznih držav. Revščina otrok je dejavnik tveganja za slabo zdravje tudi v bogatih državah in neenakost narašča, so še opozorili strokovnjaki.

"Svojim otrokom dolgujemo, da jim damo najboljši začetek v življenju, da jim dovolimo, da živijo zdravo in varno, dokler ne odrastejo," je dejala regionalna direktorica WHO-ja za Evropo Zsuzsanna Jakab.

Revni otroci izpostavljeni večjemu tveganju
Na regionalnem odboru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo so strokovnjaki v Köbenhavnu sprejeli novo strategijo z naslovom Vlaganje v otroke: Evropska zdravstvena strategija za otroke in najstnike 2015-2020. Kot so poudarili, bodo države same določile svoje cilje, a ključna sta spopad s socialnimi determinantami zdravja in preseganje neenakosti med otroki in najstniki.

Kot so še sporočili iz WHO-ja, je trpinčenje otrok glavni vzrok socialne nepravičnosti in zdravstvene neenakosti, revni in zanemarjeni otroci pa so pri tem izpostavljeni večjemu tveganju. Število samomorov med otroki, ki so mlajši od 15 let, je v revnih državah dvakrat večje kot v bogatih, so še opozorili.

Zdrave prehranjevalne navade izboljšajo učni uspeh
Ob tem strokovnjaki poudarjajo, da dobra prehrana in zdrave prehranjevalne navade izboljšajo učni uspeh in uspeh v življenju ter so ključ do zdravega načina življenja tudi v odrasli dobi. Žal pa otroci iz revnih družin v večji meri prevzamejo do zdravja škodljiv način življenja, kot sta pogosto uživanje tobaka in alkohola ter redko uživanje sadja in zelenjave.

Po vsej Evropi povprečno dnevno kadi 18 odstotkov najstnikov, odstotek pa je višji pri tistih, ki prihajajo iz družin z nizkimi prihodki, so še navedli.