Stavka se je začela ob 6. uri po lokalnem času (ob 12. uri po srednjeevropskem času) in je zadnja v vrsti protestov proti Maduru, ki so se začeli vrstiti aprila ter v katerih je bilo ubitih že skoraj 100 ljudi, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Vse od Andov do Amazonke je mnogo podjetij skupaj z zasebnimi prevozniki ustavilo svoje delovanje; civilisti, študentje in aktivisti pa so na ulicah iz odpadkov napravili barikade.

V spopadih med stavkajočimi protestniki in varnostnimi silami je policija znova uporabila solzivec, mladi protestniki pa so v zrak spustili več ognjemetov.

Javni sektor z 2,8 milijoni zaposlenih kljub splošni stavki obratuje. Prav tako obratuje naftno podjetje PDVSA, ki proizvede kar 95 odstotkov venezuelskega izvoznega dobička.

Minister za delo Nestor Ovalles je podjetja, ki sodelujejo v stavki, posvaril pred sankcijami.

Oblasti ne priznajo referenduma
Referenduma opozicije prejšnji konec tedna se je udeležila tretjina volivcev, oblasti pa referenduma ne priznavajo. Maduro je za 30. julij razpisal volitve v ustavodajno skupščino, ki naj bi oblikovala novo ustavo, opozicija pa ustavne spremembe zavrača, ker meni, da bi lahko predsednik države na tak način okrepil svojo oblast in uvedel diktaturo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden Venezueli zagrozil z gospodarskimi sankcijami, če bo Maduro izvedel volitve.

Evropska unija, Združeni narodi, Organizacija ameriških držav (OAS) in Katoliška cerkev so do Madurovih načrtov kritični in izražajo zaskrbljenost, da bi njihova izvedba poslabšala politično krizo v državi.

Vendar Maduro ostaja prepričan v svojo politiko in dejanja. Po Trumpovi grožnji je obljubil, da bo nadaljeval ter da bo kaznoval vse zarotnike, ki ga skušajo ustaviti.

Opozicija je označila stavko kot del poslednje ofenzive skupaj s civilno nepokorščino in protesti, s katerimi nameravajo Madura prisiliti v predčasne volitve. Zahtevajo tudi izpustitev 400 zaprtih aktivistov.

Huda gospodarska kriza
Z nafto bogata Venezuela se bori tudi s hudo gospodarsko krizo, saj se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem najosnovnejših dobrin. Maduro za krizo krivi svetovne cene nafte in gospodarsko vojno ZDA ter opozicije proti njemu. Opozicija za krizo krivi slabo vladanje.