Poročilo je v sredo zvečer na novinarski konferenci predstavila zunanja ministrica Hillary Clinton, ki je povedala, da lahko škodo verskim svoboščinam povzročijo nestrpnost, nezaupanje ter dejanja avtoritarnih vlad in skrajnih skupin. Ob tem je poudarila, da so verske svoboščine temeljne človekove pravice in da so bistven element vsake mirne, stabilne in uspešne družbe.

Clintonova se je znova izrekla proti poskusom islamskih držav, da bi v Generalni skupščini Združenih narodov sprejele resolucijo, kjer bi obsodile omalovaževanje ver. Za ZDA bi takšna resolucija namreč pomenila poskus omejevanja svobode govora. "ZDA bodo vedno obsojale sovražni govor, obenem pa ne podpirajo prepovedi takšnega govora," je pojasnila Clintonova. Resolucija bi bila sicer nezavezujoč dokument, vendar islamske države pri njem vztrajajo kot pri odgovoru na norčevanja iz preroka Mohameda v zahodnih medijih.

Vse slabši položaj v Iranu in Mjanmaru
Pomočnik ministrice za demokracijo in človekove pravice Michael Posner je pojasnil, da je podoba verskih svoboščin po svetu v zadnjem poročilu precej mešana. Položaj naj bi se izboljšal v Indoneziji, vse slabše pa je v Iranu in v Mjanmaru. Posebne kritike so bili deležni tudi Severna Koreja, Kitajska, Sudan, Eritreja, Uzbekistan in Savdska Arabija. Kritiko sta si prislužili tudi Francija in Švica, Francija zaradi prepovedi nošenja burk na javnih mestih, Švica pa zaradi prepovedi gradnje minaretov.

Poročilo o Sloveniji kratko in pozitivno
Poročilo omenja tudi Slovenijo, kjer je State Department ugotovil, da ustava in zakoni zagotavljajo verske svoboščine, vlada pa jih v praksi spoštuje. Omenjeni so nekateri posamezni primeri manjših zlorab in diskriminacij, a niso posebej navedeni. V poročilu piše še, da v Sloveniji ni verskih zapornikov niti nasilnih spreobrnitev, vlada pa skozi šolske programe spodbuja strpnost, kjer je holokavst obvezno učno gradivo v osnovnih in srednjih šolah.

Poročilo tako kot vsako leto omenja potek denacionalizacije po drugi svetovni vojni zaplenjenega premoženja. Zapisali so, da je vlada rešila 95 odstotkov vseh zahtevkov za vračilo premoženja Katoliški cerkvi, ki ji po štetju iz leta 2002 pripada 58 odstotkov Slovencev. Do januarja 2009 naj bi bilo rešenih 98 odstotkov vseh denacionalizacijskih zahtevkov, kar je skupaj 38.824.

Več pozornosti je poročilo namenilo judovskemu premoženju, kjer ugotavlja, da doslej niso vrnili še ničesar. Dokončani sta bili dve študiji o tem premoženju, a ju vlada ni objavila niti ni začela pogajanj o premoženju. O tem so s slovenskimi vladnimi predstavniki govorili tudi ameriški diplomati.