Che Guevara je kot predstavnik kubanske revolucionarne vlade po vsem svetu vodil številne delegacije in se uveljavil kot zavzet zagovornik pravic in glasnik prebivalcev tretjega sveta ter postal izvoznik kubanske revolucije po svetu. Leta 1959 je tako obiskal podobno misleče države, da bi tam razširil gospodarske odnose s Kubo, ki so bili za državo nujno potrebni, da bi se uprla ameriškemu pritisku in da bi lahko kupila orožje.
V okviru tovrstne "misije dobre volje" je 18. avgusta prišel tudi v Jugoslavijo. Najprej je na Brionih obiskal tedanjega jugoslovanskega predsednika Tita, 19. avgusta se je ustavil v Postojni in si ogledal Postojnsko jamo, 20. avgusta pa je prišel še v Ljubljano. Najprej ga je sprejel podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Joža Vilfan, nato je s sekretarjem za industrijo in obrt Viktorjem Kotnikom obiskal tovarno Litostroj, ob 13. uri so kubanski delegaciji priredili kosilo v hotelu Bellevue, mimogrede pa obiskali še Muzej novejše zgodovine.
O obisku Cheja Guevare v Ljubljani obstaja nekaj časopisnih zapisov in priloženi videoposnetek obiska v Litostroju, o vsebini pogovorov med predstavniki obeh delegacij pa zapisov ni.
Kdo je bil Che Guevara?
Ernesto Rafael "Che" Guevara de la Serna se je rodil 14. junija 1928 v Rosariu v Argentini. Že v mladosti ga je začela zanimati politika, bil je oster nasprotnik režima tedanjega argentinskega predsednika Juana Perona, njegovo prepričanje pa se je rodilo iz socialističnih knjig, saj je prebiral Marxa, Engelsa in Lenina ter latinskoameriškega marksista, perujskega publicista Mariateguija. Kmalu so ga prevzele revolucionarne ideje Fidela Castra, njegovi načrti so ga popolnoma navdušili. Ker je bil prepričan, da je za revolucijo vredno tudi umreti, se je odpravil v Mehiko, kjer se je spoprijateljil z Raulom Castrom, spoznal Fidela in se pridružil skupini Kubancev, ki je pripravljala invazijo na Kubo in zrušenje režima takratnega diktatorja Fulgencia Batiste.
Che Guevara je bil med bojevniki, ki so leta 1959 izpeljali tisto, kar je poznano kot prva in edina uspešna socialistična revolucija v Ameriki. Nekaj let je bil Che Fidelov največji zaveznik. Za vsa prizadevanja in žrtvovanje so Kubanci Cheja v začetku leta 1959 razglasili za kubanskega državljana od rojstva, ko pa je Castro dokončno prevzel oblast na Kubi, je Cheju zaupal izvajanje kmetijske reforme in organizacijo kubanskega gospodarstva, pozneje pa ga je postavil še na čelo ministrstva za industrijo in Che je oblikoval gospodarsko politiko otoka.
Fidel in Che sta se sčasoma oddaljila, Cheju so očitali preveliko zaletavost in uničenje temeljev kubanskega gospodarstva. Leta 1965 je tako Che izginil s političnega prizorišča, kar je bil za Kubance velik udarec, zapustil je otok in se podal na bojišča v Kongo in Bolivijo, kjer naj bi širil ideje, ki so se kuhale v njem med osvajanjem Kube. Takrat je ameriška obveščevalna agencija Cia začela iskati Cheja, saj so se ga bali zaradi idej, ki jih je širil. Lov na upornika je trajal kar dve leti, dokler ga niso odkrili v džungli blizu majhne vasice La Higuera v Boliviji in ga usmrtili. Okoliščine njegove smrti so še vedno zavite v tančico skrivnosti.