, ker sta organizirala krajo otrok "izginulih" političnih nasprotnikov.

Sodišče je Jorgeja Rafaela Videlo, voditelja vojaškega udara 24. marca 1976 in prvega vodjo hunte, obsodilo kar na 50 let zapora. Zadnji voditelj hunte Reynaldo Bignone, ki je leta 1983 oblast izročil na volitvah izvoljenim civilistom, pa je bil obsojen na 15 let zapora.

Videla in Bignone sta kriva organiziranja sistema, s katerim so vojaške oblasti kradle otroke političnih zapornikov, ki so billi pri tem običajno ubiti. Otroke so v posvojitev dobile zaupanja vredne družine vojakov in policistov, pri čemer je sodišče ugotovilo, da gre vsaj za 400 primerov ukradenih otrok.

Odgovorna za 30 tisoč "izginulih"
Oba pučista sicer že prestajata dosmrtni zaporni kazni, zaradi odgovornosti za "umazano vojno" proti levičarskim in marksističnim gverilcem, pri čemer je v Argentini med vladanjem Isabele Peron (1974-1976) in vojaške hunte "izginilo" okoli 30 tisoč ljudi. "Izginuli" oz "desaparecidos" je evfemizem, ki ga je uporabljal režim za politične nasprotnike.

Večina jih je bila pobitih, nekateri srečneži so bili samo izgnani, nekateri pa so nekako preživeli mučenja v skritih vojaških zaporih. Trupel pobitih v večini še danes niso odkrili, saj jih je vojska odmetavala v reko La Plato ali v morje, pri tem pa jih je še dodatno obtežila s cementnimi bloki ali kroglami.

Devet obsojenih, dva oproščena
V procesu za ukradene otroke, ki se je začel februarja 2011, je bilo obtoženih 11 ljudi, od tega večina voajških in policijskih častnikov, ki so bili vpleteni v eno najbolj tragičnih poglavij argentinske zgodovine. Na koncu je sodišče v Buenos Airesu obsodilo devet ljudi, dva človeka pa sta bila oproščena.

86-letni Videla je prejel maksimalno zagroženo kazen zaradi osebne krivde pri krajah 20 otrok. Videla, ki je vodil hunto v njenih daleč najbolj krvavih letih (1976-1981), je obsodbo sprejel brez vidnih čustev. Podobno je novo zaporno kazen sprejel tudi Bignone, ki je v času večine ugrabitev otrok poveljeval bolnišnici, v kateri so bile zaprte predvsem matere z majhnimi otroki.

V zaporih večina odgovornih za "umazano vojno"
Na 30 let je bil obsojen tudi Jorge Eduardo Acosta, ki prav tako že prestaja dosmrtno zaporno kazen. Acosta je poveljeval ESMI-ju, mornariški podčastniški šoli v Buenos Airesu, najbolj zloglasni mučilnici "umazane vojne", kjer je tudi "izginilo" daleč največ političnih nasprotnikov.

Po porazu na Falkandskih/Malvinskih otokih je vojaška hunta tudi zaradi slabih gospodarskih razmer in izgube podpore v tujini (še posebej v ZDA) morala sestopiti z oblasti. Pri tem si je vojska in policija izpogojevala amnestijo za vsa krvava dejanja v vojni proti levičarskim političnim nasprotnikom. V prvih letih je bilo nekaj najvišjih generalov, tudi Videla, sicer zaprtih, a so bili vsi po nekaj letih pomiloščeni. 20 let po padcu hunte je ustavno sodišče razveljavilo amnestijo, nato pa so se počasi začeli procesi in razčiščevanja "umazane vojne". V letih 2010 in 2011 so bili tako obsojeni na dosmrtne ali dolgoletne kazni številni vodilni nosilci vojaškega režima.